Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Združene države Amerike so druga domovina največjemu številu Slovencev zunaj Slovenije. Tudi zanje je povezovanje pred 30 leti pomenilo premagovanje razlik v pogledih. Finančno so podprli koalicijo Demos, ki je nato zmagala na volitvah 8. aprila 1990. Takoj po razglasitvi neodvisnosti Slovenije so se povezali v krovno organizacijo Združeni Američani za Slovenijo. Ameriško politiko in javnost so na različne načine, glasno in odmevno opozarjali na novo stvarnost na območju nekdanje Jugoslavije. Ker je Bela hiša s priznanjem Slovenije oklevala do 7. aprila 1992, medtem pa je izbruhnilo nasilje, si je skupina ameriških Slovencev z dobrimi zvezami v visoki politiki in gospodarstvu daleč od oči javnosti prizadevala preprečiti pošiljanje ameriškega orožja v Jugoslavijo, mednarodno še ne priznani državi pa omogočiti gospodarsko delovanje v mednarodnem prostoru.
Slovensko ustavno sodišče bo letos praznovalo 30-letnico svojega delovanja v samostojni in neodvisni državi. V Dnevnikovem izboru z nekdanjimi in sedanjimi ustavnimi sodniki o stanju pravne države in vlogi zadnjega branika ustave po treh desetletjih. Kako so epidemija in z njo povezani vladni ukrepi za zajezitev širjenja virusa letos zaznamovali delo ustavnih sodnikov? Ali ima politika preveliko ali ravno pravšnjo vlogo pri izbiri ustavnih sodnikov in ali je pomembno, kakšen je svetovni nazor sodnikov?
Slab mesec dni pred uradnim začetkom predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije se pri nas vrstijo državniški obiski; ta teden je predsednik Pahor gostil portugalskega in nemškega predsednika de Souso in Steinmeierja. Hkrati potekajo tudi številni drugi, bolj delovni obiski, za izvedbo predsedovanja bistveni, ki pa ne potekajo po državniškem protokolu in niso deležni medijske pozornosti. Slovenija torej že začenja priprave na enega največjih političnih projektov po osamosvojitvi, ki bo do konca leta zaznamoval delo slovenske vlade ter vseh ministrstev.
V Dnevnikovem izboru tokrat o varovanju kulturne dediščine. S kakšnimi težavami se spopadajo občinske in državne institucije, ko želijo urediti prostor, ki je zaščiten? Pridobivanje kulturnovarstvenih soglasij zelo pogosto upočasni projekte, včasih pa se zaradi tega tudi povsem zaustavijo. Ali so potrebe sedanjosti manj pomembne od zaščite dediščine?
Kje smo skoraj 5 mesecev po začetku cepljenja proti covidu 19 v Sloveniji? Gre za enega izmed največjih logističnih in organizacijskih zalogajev v zgodovini države. Doslej je en odmerek cepiva prejelo dobrih 600 000 ljudi. Nam bo uspelo doseči 60-odstotno precepljenost do začetka poletja? Kako učinkovita je kampanja, ki jo je pred kratkim začel NIJZ? Kako k cepljenju pritegniti tudi tiste, ki odlašajo in jih prevevajo dvomi? Bo že kmalu dovolj cepiva in ne dovolj interesa za cepljenje? Česa bi se lahko naučili od Velike Britanije, ki je ena izmed najuspešnejših držav pri cepljenju proti covidu? O vsem tem v Sobotnem Dnevnikovem izboru.
Srečanje Busha in Putina na Brdu pri Kranju ter prvo in drugo slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije lahko postavimo ob bok Ljubljanskemu kongresu. Med 19. januarjem in 12. majem 1821 je v Ljubljano privabil več kot 630 veljakov, združenih v Sveti aliansi, ki je nastala po Napoleonovem porazu. Po ljubljanskih ulicah sta se štiri mesece sprehajala in vozila ruski car in avstrijski cesar, večina sestankov pa je potekala pod nadzorom takratnega zunanjega ministra Avstrijskega cesarstva Klemensa von Metternicha v Zoisovi palači, saj je bila diplomatu všeč in mu je bila znana že od prej. Ljubljana je tako postala središče svetovnega dogajanja in je dobila Kongresni trg, pa tudi sredstva za osuševanje Barja. Vzporednice s sodobnostjo so iskali na Kongresu po kongresu – v organizaciji ZRC SAZU, Slovenske matice in Avstrijskega kulturnega foruma.
V Sloveniji smo dobili prva nacionalna priporočila za izpostavljenost zaslonom pri otrocih in mladostnikih. Pripravili so jih slovenski pediatri v sodelovanju s številnimi strokovnjaki. Mlade je pred zaslone dodatno potisnila epidemija, a že pred tem je bilo stanje zaradi čezmerne in prezgodnje uporabe telefonov skrb zbujajoče. Celo nekateri dojenčki in zelo majhni otroci pred zasloni preživijo več ur. Najnovejše smernice so podlaga za ukrepanje, priporočila strokovnjakov pa so zdaj poenotena in vsi bodo lahko staršem svetovali enako pri vprašanjih: koliko časa lahko mladi uporabljajo telefon, računalnik, televizijo in na kakšen način.
Kako je epidemija covida 19 posegla na trg dela? Najprej šokantno, saj nihče ni vedel, kaj nas čaka in kakšen je virus, ki kosi po svetu. Razmere na delovnih mestih so se spreminjale med različnimi valovi epidemije. Marca lani se je zdelo, da bo na zavodu za zaposlovanje kmalu več kot 100.000 brezposelnih, pozneje se je številka ustavila pri nekaj čez 90.000. Ukrepi vlade so preprečili katastrofo, toda prekarni delavci, samozaposleni in številni mladi in študenti so posledice virusa močno občutili. Kaj se je dogajalo v tem letu med zaposlenimi in kaj se še utegne zgoditi, ko bo vlada zaprla pipo državnih pomoči, pa v Sobotnem Dnevnikovem izboru.
27. aprila 2021 mineva 80 let od dogovora predstavnikov komunistov, krščanskih socialistov, sokolov in kulturnih delavcev v Ljubljani, da ustanovijo organizacijo odpora proti okupatorju. V Dnevnikovem izboru se bomo ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, spomnili te pomembne obletnice, na kateri so določili temeljne točke odpora. Avtor Dejan Štamfelj z zgodovinarji osvetljuje razvoj dogodkov, ki so slovenski narod jasno umestili na zmagovito stran druge svetovne vojne, na stran protifašistične koalicije. Ob tem bomo spoznali še razvoj uporniških gibanj v nekaterih drugih evropskih državah, ki jih je zasedba sil osi prav tako močno zaznamovala. To so Nizozemska, Francija, Poljska in Grčija.
V tokratnem Dnevnikovem izboru bomo pogledali v zgodovino nastanka Slovenske tiskovne agencije. STA je začela oddajati 20. junija 1991 v angleškem in slovenskem jeziku. Finančna sredstva za njen nastanek je zagotovila vlada, saj je država potrebovala svojo tiskovno agencijo za obveščanje tuje javnosti. Začetki so bili burni, prve novice o bombnih napadih so novinarji pisali kar na roke. V tridsetih letih je STA organsko rasla in postala referenčna točka za domače in tuje medije. Toda danes je STA tarča političnih pretresov in poskusov podreditve, vlada pa odteguje financiranje javne službe, ki jo agencija opravlja. Kaj bo z STA? Bo preživela?
Kakšni so pravzaprav cilji cepljenja proti covidu 19? Bodo cepiva ustavila širjenje novega koronavirusa in kdaj? Kakšne so razlike v precepljenosti med občinami pri nas? Pogledali smo še, kako poteka cepljenje po svetu, ter z našima dopisnikoma podrobneje raziskali, kako sta se množičnega cepljenja lotili Nemčija in Italija.
V tokratnem sobotnem Dnevnikovem izboru o pozebi, ki je v noči na sredo prizadela predvsem sadjarje. Naši dopisniki so spremljali razmere in obup kmetov po vsej Sloveniji, saj so lahko le nemočno opazovali, kako hud mraz uničuje cvetove in popke na sadnem drevju. Zakaj se je ozračje tako ekstremno ohladilo in s kakšnimi ukrepi lahko kmetje preprečijo najhujše? In kje so vzroki, da imajo sisteme za zaščito pred pozebo le redki? Od več kot 4300 hektarjev intenzivnih sadovnjakov jih je namreč pri nas s sistemi za zaščito opremljenih le 120 hektarjev. Pogledali bomo tudi na področje zavarovalništva. Premije so visoke, kmetje pa se za sklenitev zavarovanj ne odločajo. Kako ob vsakoletnih pozebah in podnebnih spremembah naprej?
Neveljaven email naslov
