Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Novem mestu smo obiskali Društvo za razvijanje prostovoljnega dela – DRPD, ki pri vključevanju tujcev dosega izvrstne rezultate: albansko govorečih žensk ni več na Zavodu za zaposlovanje. Kako so se naučile slovenščine in kje so se zaposlile? Naša gostja je bila predsednica društva Branka Bukovec. V Velenju smo se pogovarjali z udeleženkami delavnic, ki jih je organiziralo Albansko kulturno društvo Lirija.
Raziskovalka Irena Šentevska je znanstveno preučila fenomen turbofolka in o njem izdala 700 strani dolgo knjigo z naslovom Razigrani Beograd. Kaj je torej turbofolk? V Celju smo obiskali Etno festival Đurđevak, na katerem so proslavili 25. obletnico Srbskega kulturno-humanitarnega društva Desanka Maksimović. V idilični Dobrni smo obiskali pesniški in slikarski dvojec hrvaškega rodu, očeta in sina, Zlatka in Gregorja Kraljiča. Na AGRFT-ju so predstavili slovenski prevod avtobiografije sarajevskega direktorja filmske fotografije Mustafe Mustafića Vonj filmskega traku.
Gostja 200. oddaje NaGlas! je nekdanja vrhunska atletinja Marija Šestak. Je slovenska državna rekorderka v troskoku, prejemnica več medalj na svetovnih in evropskih prvenstvih. S skokom 15,08 m v daljino ima šesti najboljši dvoranski rezultat vseh časov na svetu. Zakaj ima NaGlas! posebno mesto v slovenskem medijskem prostoru? Na to vprašanje odgovarjajo nekdanji in zdajšnji sodelavci v oddaji. Prisluhnili smo tudi nemško-kosovski pevki Ibadet Ramadani, ki je svoj prvi solo album ustvarila v gozdu.
Pogovarjali smo se s črnogorsko pisateljico in aktivistko za pravice žensk Tijano Rakočević, prisluhnili virtuozu na harmoniki Urošu Jezdiću in se pozanimali, kaj je bosanskega publicista Hamzo Ridžala spodbudilo k temu, da se je z 20 let starim avtomobilom odpravil po Svilnati poti, dolgi 24 000 kilometrov. V oddaji tudi o težavah makedonskih priseljencev s potnimi listi.
Naša posebna gostja je makedonska pisateljica Rumena Bužarovska. V Sloveniji jo poznamo po dveh od sicer štirih zbirkah kratkih zgodb: Nikamor ne grem in Moj mož. Rumena Bužarovska ni le pisateljica, ki spregovori o zamolčanih odnosih v patriarhalnih družinah. Prevajalka in predavateljica ameriške književnosti na Univerzi v Skopju je tudi aktivistka in feministka: skupaj s prijateljicami je začetnica gibanja Jaz tudi v Makedoniji. V ljubljanski Šiški smo obiskali vse bolj priljubljeno vodeno plesno vadbo, ki jo poganjajo turbofolk ritmi. Kaj je balkanika?
Mlada zdravnica v Splošni bolnišnici Trbovlje Danica Stojanović nam bo pojasnila, zakaj je študij stomatologije v Beogradu ekspresno zamenjala za medicino v Ljubljani. Katere so najpomembnejše kolajne za Splitčanko Smiljano Marinović, trenerko športne šole mlajših otrok v plavalnem klubu ljubljanske Olimpije? Bili smo pri dopolnilnem pouku srbščine v OŠ Trnovo v Ljubljani. »Cirilica je hit,« pravi učiteljica, ena izmed dvanajstih, kolikor jih je v tem šolskem letu Srbija napotila v Slovenijo.
Inženirka leta Ljupka Vrteva je prišla iz Makedonije magistrirat na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Razvila je edinstven računalniški program za prezračevanje stavb. Dekleta opogumlja, naj se odločijo za inženirski poklic. Bili smo na fotografski razstavi Dragana Teodorovića - Zeka. Odprl jo je pevec skupine Riblja Čorba Bora Đorđević, ki živi med Beogradom in Ljubljano in se je Slovencem opravičil za sporno pesem s konca 80. let. Obiskali smo tudi Radio Žica: Dino Dvornik, Đorđe Balašević, Rambo Amadeus, Robert Plant so samo nekatera izmed zvenečih imen, ki jih je gostil ustanovitelj radia Enes Hodžić, ki je pred 30 leti Zenico zamenjal z Ljubljano.
Strokovnjakinja za varstvo manjšin Vera Klopčič je odgovarjala na vprašanja o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v Sloveniji. Obiskali smo »Vintage sejem« na ljubljanskem Taboru, ki je v znamenju 40. obletnice zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. O množičnem turizmu v Dalmaciji pa smo se pogovarjali s hrvaškim pisateljem Jurico Pavičićem.
Novinarka in pisateljica Katarina Keček je krute posledice izbrisa občutila na svoji koži kot 20-letna študentka. Kar pet let je bila brezdomka, dvakrat so jo deportirali na Hrvaško. Zakaj je črka Ć tako usodna, da veliko žensk zamenja svoj dekliški priimek ob poroki tudi zato, ker te črke v priimku moža ni? Ustvarjalci spomenika izbrisanim so na razstavi predstavili tudi odzive na njegovo postavitev. Šest dni, šest predstav, šest popolnoma razprodanih dvoran v Mestnem gledališču ljubljanskem. V čem je skrivnost uspeha Regionalnega gledališkega festivala RUTA?
Veleposlanik Bosne in Hercegovine v Ljubljani Dario Novalić je spomnil, kako je Sarajevo leta 1984 sploh dobilo organizacijo zimskih olimpijskih iger in kako so jih financirali. Pet Sarajevčanov, ki zdaj živijo v Ljubljani, je delilo svoje spomine na največji športni dogodek nekdanje Jugoslavije. S prodornim makedonskim režiserjem Slobodanom Unkovskim smo govorili o Molièrjevem Skopuhu in tudi politiki Evropske unije do Severne Makedonije.
Slovenska igralka Mia Skrbinac je v studiu spregovorila o svojih bosansko-hrvaških koreninah in o tem, kako ji dvojezičnost pomaga pri ustvarjanju na filmu in v gledališču. Gledalci bodo videli prav posebne razglednice iz Sarajeva, ki sta jih med vojno ustvarjala oblikovalca in zakonca Dalila in Bojan Hadžihalilović. Veliko jih je končalo na naslovnicah svetovnega časopisja. Z režiserko filma Sevdah Marino Andree Škop smo se mudili na čustvenem popotovanju po Bosni in Hercegovini.
Gostja v oddaji je etnomuzikologinja in antropologinja z ZRC SAZU Ana Hofman. V dokumentarnem filmu Solčence zahaja raziskuje, kako je istoimenska otroška pesmica v Srbiji postala sinonim za Slovence, v Sloveniji pa je skorajda nihče ne pozna. Pred pravoslavnim božičem smo se prepričali, da stari običaji iz Makedonije – kolede – živijo tudi v okolici Ljubljane. V Kopru smo se pogovarjali z mladim makedonskim glasbenim zvezdnikom Spasenom Siljanoskim, ki je priljubljen celo v Kanadi in Avstraliji.
Neveljaven email naslov
