Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejemnik Ninove nagrade Vladimir Pištalo rad prihaja v Slovenijo. V slovenščino je preveden njegov roman Tesla, portret med maskami, svojevrstna biografija o znanem izumitelju. V oddaji nam je srbski pisatelj in zgodovinar razkril, da je Tesla strastni kockar postal v Sloveniji. Spoznali boste plesalko in koreografinjo Bojano Robinson. Beograjčanka in njen soprog, sicer Anglež, sta pred desetletjem prav Ljubljano izbrala za svoj skupni dom. Prisluhnite tudi poeziji hrvaškega pesnika Josipa Pupačića.
Vodja programa Izpitni center pri Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, doktorica Ina Ferbežar, je pojasnila, kaj pomeni pogoj poznavanja slovenščine na stopnji A1, ki ga za družinske člane tujcev zahteva novela zakona o tujcih. Ali je jezik edino orodje vključevanja priseljencev? V Novi Gorici smo obiskali inovatorja makedonskih korenin Taseta Lazovskega, ki je med drugim iznašel plačevanje parkiranja z mobilnim telefonom. Prisluhnete lahko tudi verzom hrvaškega pesnika Tina Ujevića v prevodu Toneta Pavčka.
Kaj so slovenske vlade naredile za albansko, bošnjaško, črnogorsko, hrvaško, makedonsko in srbsko skupnosti v Sloveniji? Na ta in druga aktualna vprašanja je v studiu odgovarjal predsednik Zveze zvez kulturnih društev Slovenije dr. Ilija Dimitrievski. Od sprejetja deklaracije o skupnostih v državnem zboru je minilo 12 let, v tem času se je zamenjalo šest vlad. Poletje, ko sem se naučila leteti, je prvi mladinski film, ki govori o srbsko-hrvaški spravi in podira vse rekorde gledanosti tako v Srbiji kot na Hrvaškem. Pogovarjali smo se z režiserjem Radivojem Rašo Andrićem, ki se je podpisal tudi pod kultni uspešnici Ko bom velik, bom kenguru in Munje. Film Poletje, ko sem se naučila leteti bo na sporedu TV SLO 1 v nedeljo ob 15. uri.
Naša gostja je novinarka Jasmina Husarević, ki je zaradi hčerine želje po šolanju v Sloveniji morala ne samo zapustiti Bosno in Hercegovino, ampak tudi svoj poklic. Pri nas dela v proizvodnji. Ujeli smo tudi brata Teofilović, Ratka in Radišo, ki sta ves svet očarala s svojim res posebnim načinom vokalnega petja. Na koncertu v Ljubljani se jima je pridružil tudi slovenski glasbenik Mihael Hrustelj. Portretirali smo znanega ljubljanskega fotografa Igorja Anđelića, ki je s svojim talentom in strastjo navdušil tudi znamenita umetnika Marino Abramović in Ulaya. Prisluhnili pa smo še sarajevskemu režiserju Alešu Kurtu in sporočilu njegove predstave Delitev, ki govori od delitvah v bosansko-hercegovski družbi.
Naš gost je predavatelj na Fakulteti za družbene vede, kulturolog dr. Mitja Velikonja, ki je v 20 letih dokumentiral več kot 25.000 grafitov in o njih izdal knjigo z naslovom Podobe nestrinjanja. Kaj nam sporočajo grafiti in zakaj so pomembni? Pogovarjali smo se s hrvaško pisateljico, novinarko in esejistko Slavenko Drakulić, ki ima novo knjigo v slovenščini: Nevidna ženska in druge zgodbe. Spoznali boste Majo Sarihodžić. Mlada pevka z umetniškim imenom Maya Sar je pred desetimi leti predstavljala Bosno in Hercegovino na Evroviziji, danes pa živi v Sloveniji. Prisluhnili smo tudi predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič. V posebni poslanici je pozvala poslance k premisleku o spremembi zakonodaje, s katero bi izbrisani lažje uveljavili svoje pravice. Status si je v 31 letih uredila komaj polovica od 25.671 izbrisanih. Številni postopki so odprti še danes.
Gost v oddaji je aktivist za pravice izbrisanih otrok in prostovoljec Ratko Stojiljković. Spregovoril je o posledicah izbrisa, ki je doletel veliko narodnostno mešanih družin. Spoznamo tudi Belmina Godinjaka, državnega prvaka Bosne in Hercegovine v triatlonu, ki pridno trenira na atletskem stadionu Kladivar v Celju. V tem mestu smo obiskali tudi delavnico ročnih del, v oddaji pa lahko prisluhnete pesmi Oblak hrvaškega pesnika Dobriše Cesarića v prevodu Toneta Pavčka.
Gost v oddaji je psihiater v Psihiatrični bolnišnici Begunje Vlade Milanović. Zdravnik iz Srbije se je spomnil vseh ovir na svoji poklicni poti v Sloveniji. Spoznali boste tudi pisatelja in prevajalca Nevena Ušumovića, direktorja knjižnice v Umagu, ki živi v Kopru, odraščal pa je v Vojvodini. Na Obali smo prisluhnili tudi večkulturni glasbeni družini Drucker. Ne zamudite še čudovite pesmi hrvaškega pesnika Antuna Branka Šimića Opozorilo.
V oddaji se poklonimo 60. obletnici legendarne sarajevske skupine Indexi. Bili smo na Vodnikovi domačiji, kjer sta o svojih spominih na to skupino govorila njena nekdanja člana. Gost v studiu pa je bil glasbenik Nermin Puškar, ki razvija uspešno samostojno kariero pri nas in v širši regiji, odraščal pa je prav ob glasbi Indexov. Zapel in zaigral nam je znano balado Bacila je sve niz rijeku. Predstavljamo še knjižno uspešnico Ariete Ahmeti, priseljenke iz Makedonije, ki je svoj prvi roman napisala v slovenščini.
Pisatelj, predavatelj, raziskovalec in aktivist dr. Igor Štiks je največji postjugoslovanski nomad. Rojen je bil v Sarajevu, študiral je v Zagrebu, doktorski študij nadaljeval v Parizu in Chicagu. Nato je predaval v Edinburgu. Zdaj živi in dela v Beogradu, raziskovanje ga pogosto pripelje tudi v Ljubljano. Pred božično-novoletnimi prazniki nam bo študent višje strokovne šole za gostinstvo in turizem BIC v Ljubljani Vuk Kokan zaupal nekoliko drugačen recept za praznično sarmo. Urbana ljubljanska legenda Stevo Pavlović pa bo pokazal, s kakšno pričesko se lahko odpravite na silvestrovanje. Opazili smo tudi, da je vlada Roberta Goloba oblikovala svet za narodne skupnosti nekdanje Jugoslavije. Predseduje mu ministrica za kulturo Asta Vrečko. Svet je deset let po ustanovitvi prvega še vedno edino posvetovalno telo, pristojno za te narodne skupnost.
Gostji oddaje sta mladi režiserki. Film kosovske režiserke Kaltrine Krasniqi Vera sanja o morju je prejel številne prestižne nagrade na festivalih v Benetkah in Tokiu, Kaltrino Krasniqi pa so v Göteborgu počastili celo z nagrado Ingmarja Bergmana za najboljši mednarodni debi. Novi film makedonske scenaristke in režiserke Teone Strugar Mitevske Najsrečnejši človek na svetu samo na prvi pogled govori o zmenkih, ki jih organizirajo v hotelu sredi povojnega Sarajeva. Pod površjem je namreč veliko resnejša tema: sprava med narodi. Film so predvajali tudi med vojno v Kijevu. Režiserka je prepričana, da umetnost povzroča premike v družbi. Za svoj prejšnji film Bog obstaja, ime ji je Petrunja je prejela nagrado evropskega parlamenta lux.
Naš gost je režiser, scenarist, pisatelj in zaslužni profesor na ameriški Univerzi Ohio Rajko Grlić. Gledalci bodo videli, kako čustveno je bilo pred kratkim v Slovenski kinoteki na promociji slovenske različice njegovih Še ne povedanih zgodb. Prijateljstvo iz časov Jugoslavije sta z Mileno Zupančič med vojno na Hrvaškem še utrdila. In to je samo ena izmed zgodb o filmu in okrog filma, ki se nas globoko dotaknejo, tako kot vsi filmi Rajka Grlića. Kako se je izogibal cenzuri v času socializma, kako cenzuro imenujemo v kapitalizmu, zakaj dobrega filma ni brez dobre zgodbe – to so samo nekatera izmed vprašanj, na katera je Rajko Grlić odgovarjal ekskluzivno za Naglas.
Francosko združenje lepih umetnosti je akademskemu kiparju Marijanu Mirtu na jubilejnem 160. pariškem salonu podelilo že drugo zlato medaljo za kiparstvo. Slovenski kipar hrvaških korenin, ki že vrsto let ustvarja v Mariboru, je žirijo prepričal s kipom Eden od mnogih. Ta je sestavljen iz človeškega torza in zajčje glave. Zakaj je zajec prispodoba sodobnega človeka? Kaj najbolj pogreša inženirka računalništva in glasbenica Pashalina Pop Gligorova, ki jo je pot iz Skopja do Ljubljane vodila čez Reko? V oddaji tudi o starem običaju pletenja iz slame, ki ga negujejo ženske v vojvodinski vasi Tavankut. Svoje stvaritve so predstavile v galeriji v Izoli.
Neveljaven email naslov
