Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Enajsti september nas je vse spremenil, pravi strokovnjak za upravljanje z nepremičninami Jovica Jakovac, ki je bil ob terorističnih napadih na newyorška dvojčka pred dvajsetimi leti v Pensilvaniji. Na univerzi Temple v Filadelfiji je takrat študiral politično ekonomijo in politične vede, a ga je življenje po petnajstih letih spet zaneslo v domačo regijo. Nekaj časa je živel v Beogradu, pred sedmimi leti pa se je odločil, da se z družino preseli v Slovenijo. Meni namreč, da je Slovenija za otroke najboljša država na svetu. Ker upravlja z naložbenimi nepremičninami največje bančne skupine v regiji, Slovenijo pogosto promovira tudi med tujimi vlagatelji. V tokratni oddaji Naglas tudi o odprtem SOS telefonu za priseljenke in otroke, ki so žrtve nasilja, zdaj tudi v albanščini, bosanščini, hrvaščini, ruščini in angleščini. Za konec pa še ščepec makedonske poezije.
Gost zadnjega letošnjega Naglasa je Vlado Kreslin, glasbenik, skladatelj, kantavtor in, kot ga kličejo v Sarajevu, »Slovenec, ki poje sevdalinke«. Spregovoril je o tem, kako je sevdah približal Slovencem, in se spomnil na prvi veliki koncert po vojni v Bosni in Hercegovini, leta 2000, na katerem je pesem Žute dunje zapel skupaj s skupino Indeksi. V oddaji bomo zavrteli tudi novi spot, duet Vlada Kreslina in Damirja Imamovića. Ker ima kruh poseben status na Balkanu, zlasti med prazniki, smo obiskali butično pekarno v Rožni dolini, kjer te dni diši po prazničnem kolaču. »Kruha ne naredi moka, ampak roka,« poznavalsko pravi inženir živilske tehnologije Risto Pecev, ki je v pekarni našel tudi ljubezen svojega življenja.
Gost oddaje je radijski voditelj, imitator, stand up komik in vrhunski šaljivec Denis Avdić, ki vsako jutro zbuja več kot 230.000 poslušalcev. Zaupal nam je tudi, zakaj rad hodi v Bosno in se še raje vrača v Slovenijo, kjer si je ustvaril dom. Za NaGlas! je častni konzul Republike Hrvaške v Sloveniji, doktor Šime Ivanjko, obujal spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške. Tudi Josef Šimčik - prva žrtev osamosvajanja med pekrskimi dogodki - je bil priseljenec s Hrvaške. V oddaji tudi o sodelovanju med Nacionalnim svetom Slovencev v Srbiji in Srbskim kulturnim centrom – društvom Mihajlo Pupin iz Ljubljane, ki sta 12. junij razglasila za dan slovensko-srbskega prijateljstva. Pupinovo knjižnico v Ljubljani so prenovili in preselili.
Po 40 letih smo v slovenščini dobili nov prevod temeljnega dela črnogorskega pesnika in vladike Petra Petrovića Njegoša Gorski venec. Tudi naša gostja je odraščala v Črni gori: operna pevka Natalija Radić poje v ekološki operi Ramba Amadeusa. Zadnja leta živi v Ljubljani, kjer starostnikom z demenco v domu na Bokalcah pomaga z muzikoterapijo. Pesnik in fizik Dragan Mitić pa je spomin izgubil zaradi nesreče in si ga povrnil s poezijo. V Naglasu tudi novi makedonski recital, tokrat posvečen Ohridu.
Marko Đorđić se vrača, je naslov najnovejšega romana Gorana Vojnovića, ki je bil gost v studiu oddaje NaGlas!. Večkrat nagrajeni pisatelj, filmski režiser in kolumnist slovensko kulturo prepleta s kulturami, jeziki in navadami pripadnikov drugih narodnosti, ki tukaj živijo že desetletja. Kdaj je beseda »čefur« dovoljena, kdaj postane žaljivka? Ali je dvojezičnost oblika ustvarjalne shizofrenije? Zakaj je dokumentarec o slovenski košarkarski pravljici v Istanbulu, ki ga Vojnović te dni montira, zgodba o patriotizmu? Odgovore dobite v soboto ob 12.40. NaGlas! tudi o priseljenskih in manjšinskih avtorjih, ki že 43 let sodelujejo na prireditvi Sosed tvojega brega.
Kako je burek prišel med Slovence, je v studiu pojasnil Jernej Mlekuž z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ki je nedavno objavil knjigo ABCČĆ migracij. Obiskali smo Anin dvor v Rogaški Slatini, kjer hranijo številne predmete, fotografije in spominke, ki dokazujejo vezi Slovenije z dinastijo Karađorđević. Vožnja s fičkom ni samo spomin na mladost, za Mirka Stavreva je tudi način ohranjanja romantike in harmonije v zakonu. V oddaji boste videli prispevek o inovativnih učiteljih, ki so otrokom priseljencem tudi s hrano popestrili ure slovenščine med poukom na daljavo.
Kje so za 1. maj tuji delavci? Kaj jim prinaša novi zakon o tujcih? Zakaj se v Slovenijo priseljujejo ženske? Kaj si za praznik dela želijo sindikalisti? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjala strokovnjakinja za migracije, sociologinja dr. Sanja Cukut Krilić. V Kopru smo obiskali 90-letnega Aleksandra Vukovića, ki ruši stereotipe o Črnogorcih: najstarejši obrtnik v Sloveniji vsak dan nekaj ur popravlja čevlje v svoji mojstrski delavnici. Zaupal nam je tudi, kako je včasih praznoval praznik dela.
Najnovejši spot Dina Merlina in Senidah Dođi ima na YouTubu že več kot deset milijonov ogledov. Tudi po zaslugi slovenske režiserke in glasbenice Katarine Rešek z umetniškim imenom Кукла Kesherović, ki je naša gostja. Svoje ime piše v cirilici, v videospotih pa uporablja elemente bogate slovanske in balkanske dediščine. Nedavno je v Franciji s filmom Sestre zmagala na največjem festivalu kratkega filma na svetu; drugo leto ga utegnejo nominirati za oskarja. Pokazali vam bomo tudi prav posebne selfije kosovskih priseljenk, ki se uspešno vključujejo v slovensko družbo.
Samira Kentrić, vizualna umetnica, znana po svojih političnih ilustracijah, te dni upodablja 30 let slovenske osamosvojitve. Risbe bodo konec junija izšle v reviji Borec. Kaj bo na njih? Kakšna pa je videti tako imenovana nova normalnost? Obiskali smo trgovinico v ljubljanskih Fužinah, ki že 25 let ponuja okuse Balkana in se zdaj seli na splet. Svojih začetkov se je spominjal Trajče Andonov, tudi ustanovitelj MKD Ljubljana in podpornik Makedonske pravoslavne cerkve v Sloveniji. Gledalci bodo izvedeli tudi, kaj je urbani sketching, ki ga je k nam prinesel ilustrator Mitja Bokun.
Čeprav ima Koprčanka Selma Skenderović komaj 19 let, že deset let piše kratke zgodbe in pesmi. Zmagala je na Festivalu mlade literature Urška, namenjenem mladim avtorjem, ki pišejo v slovenskem jeziku. Slovenščina ni Selmin materni jezik, zato je njen uspeh toliko večji. A to še ni vse: Selma uspešno študira slovenščino in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prisluhnili smo tudi makedonski poeziji in se pozanimali, kaj navdihuje mladi bosansko-hercegovski pisateljici Senko Marić in Lano Bastašić. Založba Sanje je nedavno izdala njuna romana v slovenščini. V oddaji predstavimo tudi Đorđa Petrovića, otroka z Downovim sindromom iz Niša. Zaradi te okoliščine se je družina preselila v Slovenijo. Đoleta in njegove prijatelje smo obiskali v Centru Janeza Levca v Ljubljani.
Zakaj za Đorđem Balaševićem žaluje vsa nekdanja Jugoslavija? Kaj so o panonskem mornarju dejali njegovi slovenski prijatelji in oboževalci, ki so se ob njegovih pesmih zaljubljali? Zakaj se je Đole vedno znova vračal v Slovenijo? O fenomenu Balašević govorijo Vladimir Rukavina, Svetlana Slapšak, Jože Oberstar, v studiu pa kulturolog, predavatelj na FDV-ju Peter Stanković.
Zakaj Albanci, Črnogorci, Bošnjaki, Hrvati, Makedonci in Srbi zahtevajo, da bi se aprila na popisu prebivalstva izrekli o svoji narodni pripadnosti? Kdo lahko zakonito zbira podatke o narodnostni pripadnosti? Da Slovenija nima ustreznih statističnih podatkov o etničnih skupnostih, je vlado pred tremi leti opozoril posebni poročevalec Združenih narodov. Zakaj sploh država potrebuje te podatke? O manjšinah in Sloveniji kot večkulturni družbi smo se pogovarjali z mednarodno strokovnjakinjo za varstvo narodnih manjšin in predavateljico na FDV-ju dr. Petro Roter.
Neveljaven email naslov
