Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učitelj Nermin je vedno za hece, o svojem učitelju matematike Nerminu Bajramoviću pravijo učenci OŠ narodnega heroja Rajka iz Hrastnika. Zakaj je matematika bavbav in kako učence pridobiti na svojo stran? Kaj je Nerminov svet in zakaj je priljubljen tudi še po epidemiji? Zgodovinsko dejanje predsednika Boruta Pahorja − opravičilo za izbris − je bil zelo čustven dogodek za izbrisane in njihove potomce. Stopili so pred našo kamero. Spoznali boste hrvaškega pisatelja Damirja Karakaša, v rubriki Lepe reči pa lahko prisluhnete črnogorskemu pesniku Petru Petroviću Njegošu. Njegovo temeljno delo Gorski venec je v slovenščino po 40 letih znova prevedel Miklavž Komelj, v izvirniku pa epsko poezijo bere igralka Milada Kalezić.
»Odškodnine mi ne morejo povrniti očeta, nekaterim pa vseeno pomagajo zaživeti dostojno življenje v prihodnosti,« pravi Aleksandra Todorović Novak. Ta mesec mineva 30 let od izbrisa. Med tistimi, ki jih je ta doletel, je bil tudi danes pokojni Aleksandar Todorović. Izbrisan je bil ob vpisu hčere v matično knjigo rojenih. Koliko izbrisanih si je v 30 letih uredilo status? Koliko jih je dobilo odškodnine? Zakaj si izbrisani še vedno želijo opravičila najvišjih nosilcev oblasti? V oddaji tudi pogovor z režiserko Lenko Udovički, soprogo igralca Radeta Šerbedžije, s katerim sta v zadnjih 30 letih postala nomada.
Veliko srce za Makedonce v Sloveniji ima Ema Soleva Vardjan, ki je že več kot 30 let motor Makedonskega kulturnega društva Ljubljana. Še eno veliko srce pa je pred kratkim nehalo biti. Aki Rahimovski, umetnik makedonskih korenin, je zaznamoval hrvaško pop-rockovsko sceno, vsi smo odraščali ob njegovem nepozabnem vokalu. Pevec Parnega valjka je zadnja leta preživel v Novem mestu. Kako bosta Akija v spominu ohranila njegova slovenska prijatelja Vlado Kreslin in Neisha? V oddaji je o kulturni izmenjavi na območju nekdanje Jugoslavije spregovoril najbolj prevajan slovenski pisatelj Drago Jančar, ki so ga v Srbiji objavljali v času, ko je bil v Sloveniji persona non grata.
Mustafa Mustafić je eden izmed vodilnih direktorjev fotografije v Bosni in Hercegovini in tudi kritičen opazovalec bosansko-hercegovske sodobnosti, v kateri je zadnje čase znova pogosto slišati besedo vojna. Preverili smo, kako je videti večkulturnost na Štajerskem: pogovarjali smo se z 32-letno zdravnico, specializantko prvega letnika interne medicine v Bolnišnici Celje Ermino Begović. Spregovorila je o materinstvu na tujem med epidemijo covida 19 in o tem, kako je biti pokrita muslimanka na Slovenskem. Ne spreglejte intervjuja z reškim rockovskim glasbenikom Damirjem Urbanom, ki sklada glasbo za predstavo Matjaža Fariča Vse OK v ljubljanski Drami. Premiera bo sredi februarja.
Naša gostja je dirigentka in glasbena pedagoginja iz Beograda Jelena Susnick, ki več kot 20 let živi in ustvarja v Ljubljani. Svoje priseljenske izkušnje je opisala v Dnevniku neke migrantke, ki je bil podlaga za opero Exodus radosti – drugo opero na svetu z migrantsko tematiko. Na Brezovici pri Ljubljani smo se prepričali, kako ob pravoslavnem božiču zaživijo stari makedonski običaji. Gledalcem smo ponudili tudi novoletni izziv: spodbudi jih lahko Maruša Orel, ki je v treh mesecih prehodila kar 1.400 kilometrov dolgo gorsko pot od Slovenije do Albanije. Oddajo NaGlas! ustvarjamo že sedem let. Hvala za zaupanje!
V zadnji decembrski oddaji gostimo Mašo Salopek, najboljšo slaščičarko na svetu, sicer tudi magistrico hrvaškega jezika in književnosti ter bibliotekarstva. Kakšno sladico priporoča pred božičnimi in novoletnimi prazniki? V osvajanje sveta s fotografijo je iz Splita pred več kot 50 leti krenil Jadran Lazić. Robert De Niro, Bianca Jagger, David Bowie – skorajda ni zvezde, ki je prvi jugoslovanski paparac ne bi ujel v svoj objektiv. Film o Tomi Zdravkoviću podira vse rekorde: v regiji ga je v nekaj mesecih videlo več kot milijon gledalcev. Boemskega kavarniškega pevca je odigral Milan Marić, ki blesti tudi v koprodukcijski predstavi To noč sem jo videl v SNG Maribor. Prisluhnete lahko tudi pesmim Tome Zdravkovića, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja dva albuma posnel za Založbo kaset in plošč RTV Ljubljana.
Predstavnica Društva SOS telefon in predsednica Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva Velenje Jasmina Imširović je spregovorila o stereotipih, ki jih mlade pripadnice etničnih skupnosti poslušajo od otroštva, to pa jim pozneje preprečuje, da bi se zoperstavile nasilnežem. V oddaji boste videli tudi pretresljiv videoposnetek proti nasilju nad ženskami. Pogovarjali smo se z igralcem Benjaminom Krnetićem, ki redno sodeluje z Goranom Vojnovićem, v predstavi Figa pa je bil tudi svetovalec za hrvaški, srbski in bosanski jezik. Preverili smo, kako Tržačani s srbskimi, hrvaškimi in slovenskimi koreninami skupaj s prijatelji z umetnostjo premagujejo covid 19: Bojan Mitrović in Marinella Miletich koncerte in razstave po zgledu Dunaja in Berlina organizirata kar v stanovanjski stavbi.
Te dni smo znova priče pretresljivim posnetkom beguncev z belorusko-poljske meje, ki opominjajo, da migrantska kriza še zdaleč ni končana. Zato so toliko bolj zanimive pripovedi Afganistancev, ki jih v svoji najnovejši dokumentarni drami Najlepša dežela na svetu predstavlja Želimir Žilnik. O teh in drugih razmerah po svetu smo se v Portorožu pogovarjali s srbskim režiserjem slovenskega rodu Želimirjem Žilnikom. V Trstu je o edinem jugoslovanskem nobelovcu za NaGlas! spregovorila profesorica slovenščine Marija Mitrović, ki je Iva Andrića tudi osebno poznala. Potem ko so Slovenski knjižni sejem že drugič odpovedali zaradi epidemije, smo obiskali Interliber, knjižni sejem v Zagrebu. Na ljubljanski razstavi z naslovom Nisem sama smo izvedeli, česa si najbolj želijo priseljenke, ki so se ustalile v Sloveniji.
Gost v oddaji je tokrat dramaturg in scenarist Milan Ramšak Marković, ki zadnja leta živi med Ljubljano, Beogradom in Malmöjem. Izvedeli boste, zakaj je jugonostalgija nekonstruktivno čustvo, kdo so švedski čefurji in kako te imenujejo v Srbiji. V oddaji tudi o letos preminulem pesniku, pisatelju, esejistu in povezovalcu bosansko-hercegovske in slovenske kulture Josipu Ostiju. O tem »svečeniku knjige«, kakor so ga mnogi imenovali, sta spregovorila njegova prijatelja Boris A. Novak in Mirsad Begić. Slednji je po Ostijevem naročilu izdelal tudi prvi kip Srečka Kosovela v njegovem Tomaju – kraju, kjer je drugo polovico svojega življenja preživel tudi v Sarajevu rojeni Josip Osti.
Od nikoder z ljubeznijo – tak je naslov prvega romana pisatelja, pesnika, esejista, prevajalca in publicista Đorđa Matića. V njem v Zagrebu rojeni Matić opisuje svoje življenje v pregnanstvu na Nizozemskem. Po 30 letih se je vrnil na Hrvaško. Koliko se je spremenila dežela, iz katere je odšel, koliko pa se je spremenil sam? V oddaji tudi o poklonih narodnima buditeljema iz 19. stoletja: Ljubljana je dobila spomenik hrvaškemu jezikoslovcu Ljudevitu Gaju, Zagreb pa spomenik Francetu Prešernu. Odkrili so ju ob najvišjih državnih časteh.
Gost oddaje je glasbenik, skladatelj, filozof, in kot se imenuje sam, arheolog sevdaha Damir Imamović. Je predstavnik novega sevdaha, ki ima korenine prav v Sloveniji. Damir sicer prihaja iz znane sarajevske glasbene družine Imamović: njegov ded Zaim je bil priljubljen izvajalec sevdaha že v 40. in 60. letih 20. stoletja, oče Nedžad je igral basovsko kitaro. Damir je bogati družinski tradiciji dodal poseben zven z glasbilom tambur, ki je bilo delno izdelano v Mengšu. Večkrat nagrajenega Damirja Imamovića poslušajo po vsej Evropi in drugod po svetu, tudi v Indiji, Mehiki in na Kitajskem. Prisluhnite mu tudi vi.
Projekt Le z drugimi smo je v petih letih več kot deset tisočim vzgojiteljem, učiteljem in pedagoškim delavcem približal priseljence, večkulturnost in večjezičnost. Ali so dovolj občutljivi zanje? Na to vprašanje bo odgovorila strokovnjakinja z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU-ja dr. Mirjam Milharčič Hladnik. V Lendavi je na ogled razstava svetovno znanega hrvaškega umetnika Stephana Lupina. Ob skulpturah največ pozornosti obiskovalcev pritegnejo fotografije Micka Jaggerja in drugih znanih osebnosti iz 80 let. Kaj je skrivnost uspešnega, mešanega slovensko-črnogorskega zakona? To v oddaji razkrije Drago Marojević, ribič, gostinec, boksar in pesnik iz Pirana.
Neveljaven email naslov
