Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski etnografski muzej, ki je lani praznoval 100 let, bo obletnico sklenil z odprtjem nove stalne razstave Človek in čas. Ta bo predmete iz preteklosti povezala s sedanjim trenutkom in prihodnostjo, kar je sicer tudi poslanstvo muzeja. Muzej »o ljudeh, za ljudi« hrani 40 000 predmetov slovenske in zunajevropske etnološke dediščine, ki pričajo o kulturi in načinu življenja vse od 17. stoletja dalje, pretežno pa gre za predmete iz 19. in 20. stoletja. SEM je živ in dostopen, vedno povezan z nosilci dediščine in vsemi, ki jih zanima, kdo smo ljudje, kaj nas povezuje in v čem se razlikujemo.
Naša arhitekturna in urbanistična dediščina nenehno doživlja dopolnitve, spremembe in celo uničevanje, zato sta nenehna presoja in kritični premislek o tem nujna. Ni pa nujno, da se modernizacija in poživitev objektov v mestnih jedrih ter ohranjanje njihove identitete izključujejo. Kakšna naj bi bila prihodnost arhitekturnih spomenikov, ali lahko arhitekturni posegi vanje spet vnesejo življenje v mestna jedra in kakšna je cena za ohranjanje kulturne dediščine so vprašanja, ki ne smejo biti prepuščena diktatu kapitala. Ali bi zaradi nestabilnega terena ob Ljubljanici napovedana gradnja podzemne garaže ob prenovi osrednje ljubljanske tržnice v središču mesta ogrozila bližnje semenišče, stolnico in Plečnikovo tržnico ter z novo zgradbo skazila celostno podobo tega likovno skladnega in učinkovitega kompleksa, ostaja osrednje vprašanje zainteresirane javnosti.
Umetna inteligenca vse bolj prodira tudi v kreativno industrijo, saj je z novo tehnologijo mogoče pisati romane, ustvarjati zapletene glasbene simfonije in kopirati slike svetovnih slikarskih mojstrov. V oddaji raziskujejo fenomen chatGPT, ali je umetna inteligenca lahko ustvarjalna sama po sebi, kdo je lastnik teh del in zakaj se umetne inteligence bojijo celo v Hollywoodu. Medtem ko so nekateri veseli pomoči strojev pri ustvarjanju umetnin, pa drugi opozarjajo, da bo nova tehnologija izrinila umetnike. Avtorica: Nataša Žunić
Politični grafiti v zakotnih ulicah, podhodih, na nadvozih in blizu športnih igrišč - so kratki, angažirani komentarji današnjega časa. Kljub temu, da so postali prepoznaven znak urbani središč pa mestne oblasti na pisanje po stenah, kjer to ni uradno dovoljeno, obravnavajo kot vandalizem brez primere. V oddaji raziskujejmo, kdo so bojevniki s sprejem in kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom na zidu. Avtorica oddaje: Nataša Žunić
Leta 2050 bo tri četrtine vseh ljudi živelo v mestih. Je še čas, da globalno nezmožnost, da bi družbeni in ekonomski sistem iz samouničevalnega spremenili v trajnostni? Globalizacija in informatizacija družbe ter strukturne spremembe v svetovnem gospodarstvu so spremenile naš način razumevanja in doživljanja mest. Globalizacijski procesi vse bolj neposredno vplivajo in spreminjajo družbeno, gospodarsko in politično življenje na nacionalni ravni. V takšnih pogojih postajajo mesta prizorišča, kjer se globalizacija in individuacija izražata v svojih najbolj skrajnih oblikah in hkrati delujeta na najbolj neposreden in nepredvidljiv način. Avtorica oddaje Nataša Mihelič Režiserka Magda Lapajne
Slovenci so se nekoč lahko pohvalili z eno najrazvitejših železnic v Evropi, a današnje stanje glavnega ljubljanskega kolodvora kaže, da je ujet v drugem času. Po dolgoletni sagi se bo letos vendarle začela gradnja novega potniškega centra, ob njem pa stanovanjski in trgovski kompleks. V oddaji tudi o tem, kako se izogniti hrupnemu tovornemu prometu v središču mesta in zakaj ideja o poglobitvi ostaja že 100 let na papirju.
Odgovor na vprašanje; kako poteka izobraževanje bodočih vizualnih umetnikov smo iskali na treh najvidnejših slovenskih akademijah; v naši najstarejši in uveljavljeni akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici ter akademiji za vizualne umetnosti Ava, obiskali pa smo tudi nov program vizualne umetnosti in oblikovanja Univerze na Primorskem.
Večletna prizadevanja za postavitev stalne zbirke primorskih likovnih umetnikov, ki sama po sebi kažejo, da so priprave in dogovori v zvezi z ambicioznejšimi tovrstnimi projekti težavni in zahtevni, so se končno delno uresničila z razstavo ob 35-letnici profesionalnega Društva južnoprimorskih umetnikov in galerije Insula, ki je pomemben uvodni korak za oblikovanje stalne zbirke in katere namen in cilji so daljnosežni. Časovne in prostorske omejitve v zvezi s postavitvijo stalne razstave so stalnica že več kot dvajset let. Ta potreba je po sedaj umeščena v novo kulturno strategijo istrskih občin kultura. PIKA, ki pa jo mora potrditi še piranska občina, da bo lahko zaživela. Avtorica oddaje Nataša Mihelič, režiserka Magda Lapajne.
Prvi začetki turizma v Istri segajo že v rimsko obdobje, kar dokazujejo ostanki luksuznih vil rimskih premožnežev, t. i. »morskih vil«, postavljenih v zalive na istrski in dalmatinski obali, ki so bila po obsegu že prava mala mesta. Danes ko so obalna mesta preplavljena s turisti in pogosto s slabimi arhitekturnimi rešitvami, postaja podeželje vse bolj priljubljeno. Na preizkušnje pa je tako naravna kot kulturna dediščina, ki ji je treba zagotoviti kakovostno rabo. Vedno bolj pa si želimo in smo pozorno na kakovosten ambient, kjer bomo dopustvovali. Tovrstne ureditve morajo svojo pozornost usmeriti na regionalne značilnosti in prostorske vrednote, pri tem pa vključevati tradicionalne elemente načina življenja in dela. Prednost naj bi pri revitalizaciji imeli zapuščeni objekti in naselja. V oddaji Podoba podobe smo raziskali fenomen istrskega polotoka.
Med glasbo in slikarstvom so vzporednice. Če je Beethoven, ohlapno rečeno, za uho nekaj takega kot je Rembrandt za oko, če je Mozart kot Velazquez, če je Monet kot Debussy in tako naprej, kaj je tisto, kar je za ušesa nekaj takega, kot so Warhol, Koons, Hirst in drugi za oko? Oddaja Podoba podobe, O vzporednicah med vizualno umetnostjo in glasbo, ki je na programu TV Slovenija, odgovori na to vprašanje, s tem učinkovito razloži številne 'nerazumljive' pojave v sodobni vizualni umetnosti in pokaže tudi na zagate, ki iz odgovora na vprašanje sledijo.
Prostorsko načrtovanje slovenske Istre je eno najbolj kompleksnih in ranljivih področij, od katerega je odvisen nadaljnji urbani razvoj več kot 120 naselij in naših štirih obmorskih središč. Istrske občine na Občinski prostorski načrt, krovni dokument o urejanju prostora, čakajo že več desetletij. V veljavi so še vedno zastareli akti iz 80 let prejšnjega stoletja. Ali bodo občine uspele premostiti dolgoletno odsotnost celostnega urbanizma in togost birokratskega ustroja? Zaenkrat je to uspelo le Ankaranu.
Podoba podobe je monotematska oddaja o vizualni kulturi v najširšem pomenu. Gre za predstavitve iz likovne umetnosti: slikarstva, kiparstva, arhitekture, oblikovanja, kot tudi za kulturno dediščino s tega področja.
Neveljaven email naslov
