Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najstarejša kulturna prireditev pri nas – Mednarodni grafični likovni bienale – letos praznuje 60-letnico; od leta 1955 do 1971 je bila to Mednarodna grafična razstava in je pomenila okno v svet. O tem, kakšno vlogo ima bienale 60 let pozneje, smo se pogovarjali s sodelujočimi umetniki in priznanimi likovnimi kritiki.
Ars Electronica: Postmesto Kakšno bo življenje v mestu prihodnosti ali v Post City-ju, ki ga bodo obvladovali novi modeli mobilnosti, tudi avtomatski avtomobili, in v katerih se bodo ljudje v skupnosti povezovali predvsem preko digitalnih tehnologij? To je bila tema letošnje izvedbe festivala za umetnost, tehnologijo in družbo Ars Electronica v avstrijskem Linzu. Tam smo se srečali tudi s pionirjem medijske umetnosti Jeffreyjem Shawam. Avtorica: Polona Balantič
NSK od kapitala do kapitala Platforma NSK od Kapitala do kapitala ob istoimenski retrospektivi v Moderni galeriji skozi spomine in pričevanja akterjev glavnih skupin umetniškega kolektiva Neue slowenische Kunst predstavlja kulturno-umetniški fenomen, ki je v osemdesetih letih spremenil kulturno krajino Slovenije in Jugoslavije, zaznamoval pa tudi njeno politiko. Laibach, Irwin in Gledališče sester Scipion Nasice so ustvarili izviren opus, ki jih je uvrstil na zemljevid evropske sodobne umetnosti. Avtorica: Polona Balantič Režiser: Igor Zupe Urednica: Saša Šavel Burkart
Tokratna Platforma je posvečena beneškemu bienalu, najstarejšem umetniškem bienalu na svetu, ki letos praznuje 120 let. Trgovina obrtniška delavnica iz Volosa je na ogled v grškem paviljonu, avstrijski je popolnoma prazen, Afriški umetniki so prvič pomen svobode začutili v Sloveniji. 89 nacionalnih paviljonov in 136 umetnikov na veliki mednarodni razstavi z naslovom »vse prihodnosti sveta«, v znamenju dogodkov epskih razsežnosti. Na bienalu bodo vsak dan 7 mesecev brali Marxov kapital in med drugim prepevali balade industrijske revolucije.
Kakšna je povezava med Edwardom Snowdnom in umetnostjo, ter kako so sodobne digitalne korporacije, kot je Google, privzele značilnosti umetniških praks. Z nekdanjo agentko britanske obveščevalne službe MI5 Annie Machon smo govorili o vojni proti žvižgačem, ameriški umetnik John Law, član kolektiva Cacophony society iz leta 1986, pa je osvetlil analogne poskuse oblikovanja poslovnih strategij, ki temeljijo na izmenjavi in udeležbi.
Ali oblikovanje lahko preide od produkcije predmetov in storitev za vsakdanje življenje k produkciji vsakdanjega življenja samega? Bienale oblikovanja se ob svoji 50. obletnici sprašuje o stvareh, ki so za človeka relevantne. Hrana, voda, turizem, dostopno življenje, vse to in še več, je v središču bienala, ki ga predstavljamo v oddaji Platforma.
Še pred stoletjem so bile v arhitekturi prisotne lokalne posebnosti. Danes, sto let kasneje, se srečujemo z globalno unifikacijo arhitekture, ki se najbolje zrcali v steklenih fasadah finančnih centrov vsepovsod po svetu. Kaj je k temu privedlo? Je to proces, v katerem so družbe po svetu vsrkale modernost, se sprašuje letošnji kurator bienala Rem Koolhaas. Ali pa gre razloge iskati v osnovnih elementih arhitekture, kot so okna, vrata ali stopnice, ki jih poleg pregleda stotih let nacionalne arhitekture lahko vidimo na letošnjem bienalu.
Neveljaven email naslov
