Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pedagoginja, prevajalka in pesnica Zdenka Serajnik še živi v spominu mnogih prebivalcev Slovenskih Konjic. Kot učiteljica slovenščine je bila znana predvsem kot vsestranska ljubiteljica lepe slovenske besede. Sama jo je vtkala v 2300 sonetov, je avtorica številnih esejev in razprav na temo kulturne dediščine, ker je prijateljevala z Almo Karlin, pa velja tudi za prvo prevajalko njenih del. Po simpoziju, ki ga je oktobra 2017 v dvorcu Trebnik organiziral prihovski župnik dr. Slavko Krajnc, je dobila ime tudi v širši slovenski znanstveni javnosti. Številne njene pesmi so uglasbljene in se pojejo pri mašah, prav tako pa se uporabljajo deli glavnih mašnih besedil, ki jih je Serajnikova prevedla iz latinščine.
Spomeniki so pomniki preteklosti - dogodkov in ljudi. Običajno jih ne opazimo, čeprav vsak dan hodimo mimo njih. Oživijo le ob obletnicah in takrat se zavemo, kolikšna je njihova sporočilna vrednost. Maistrov kip, ki so po dolgih letih prizadevanj njegovih borcev v Mariboru končno postavili, pa je zgodba sam zase. Takrat mladi konzervator na Zavodu za spomeniško varstvo Aleš Arih, ki je bil zadolžen za ohranjanje spomenikov, zlasti tistih iz NOB, je nekaj prej kot drugi spoznal vrednost generalovih dejanj in skupaj z borci so začeli bitko za postavitev figuralnega kipa. Danes na Trgu generala Maistra stoji plastika akademske kiparke Vlaste Zorko - v spomin in opomin.
Rudolfu Maistru smo v našem kolektivnem spominu že dali ustrezno mesto. Brez njega in njegovih borcev bi severna meja do Maribora in še nekaj dlje najverjetneje potekala po Dravi. Pozabljamo pa, da je bilo okrog njega veliko ljudi, ki so ne glede na politično prepričanje, le kot zavedni Slovenci, opravili svoje delo enako strumno in pogumno kot Maister. Dr. Franjo Rosina je kot predsednik Posojilnice povsem na lastno pest odobril izplačilo 2 milijonov zlatih kron, da so od vojne izmučene in utrujene vojake lahko plačali in jih poslali v še en boj, tokrat za severno mejo. A to ni bilo edino občudovanja vredno dejanje še enega v vrsti Maistrovih sopotnikov.
Izjemno močan raznarodovalni pritisk na slovenskem Štajerskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje je rodil tudi močan odpor in vrsto ljudi, ki so se z besedo in oročjem postavili v bran slovenstvu. Dr. Franc Kovačič, duhovnik iz Veržeja, je bil eden od njih. Maistrov sodobnik, ki pa se ni ukvarjal s politiiko, ampak predvsem z zgodovino. Je ustanovitelj Društva na narodopisje in zgodovino, predhodnika današnjih zgodovinskih društev, ki je s svojo razvejano dejavnostjo postavil temelje treh znanstvenih institucij v Mariboru. Janko Glazer mu je zato nadel naziv "oče znanstvenega Maribora". Na Pariški mirovni konferenci pa je bil med pogajalci glede poteka severne meje po razpadu Avstro-Ogrske.
Za tokratne Sledi smo se napotili v Gornjo Radgono, kjer na Maistrovem trgu 4 stoji trdna meščanska hiša iz 18. stoletja. Ko vstopiš vanjo, se zdi, da se je čas ustavil. Še vedno je takšna, kot je bila dobrih sto let nazaj, ko je tu prebivala družina Simonič-Šlebinger. Danes se v hišo vrača že šesta generacija, največ sledi pa sta v njej vendarle zapustila Franc Simonič in njegov zet Janko Šlebinger. Gre za utemeljitelja slovenske biblikografije, mlajši Janko pa je bil tudi dolgoletni ravnatelj narodne knjižnice v Ljubljani. Skozi bogato in pestro zgodovino prebivalcev hiše, posebej pa deda in pradeda, nas je popeljala znana umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik.
Kuhinja je od nekdaj pomenila domačnost, toploto in varnost. Njen razvoj od preprostega ognjišča do današnje moderne kuhinje sledi razvoju človekove bivanjske kulture in odnosu do hrane. Ta danes ni več zgolj nadomeščanje dnevnih potreb po energiji, ampak tudi estetski užitek in družabnost. Slovenci smo se svetovnim trendom v oblikovanju kuhinjskega pohištva pridružili v 60 letih prejšnjega stoletja, ko sta Ivo Gabrovec in Stane Romih še delala v Marlesu.
Majniška deklaracija, ki jo je 30. maja 1917 prebral dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu je pomemben mejnik v razvoju slovenske narodne zavesti. Korošec je s somišljeniki takrat zagovarjal idejo združitve južnih Slovanov znotraj monarhije. V času, ko je v Evropi še divjala vojna, je bila to edina razumna in izvedljiva ideja. Kasneje se je udejanila v samostojni državni tvorbi, najprej Kraljevini SHS in potem v Kraljevini Jugoslaviji. Oddaja, ki je nastala 100 let kasneje, skuša z distanco in s pomočjo zgodovinarjev oceniti pomen dogajanja, zlasti množičnega gibanja, ki ga poznamo pod imenom dekleracijsko gibanje. 321 000 zbranih podpisov v podporo združitvi južnih Slovanov je ob želji po miru tudi manifestacija žensk in njihovega vstopa v politiko.
O Karlu Verstovšku Slovenci odločno premalo vemo. Vsekakor mnogo manj kot vemo o Antonu Korošcu in Rudolfu Maistru, čeprav gre za njunega sopotnika in človeka, ki se je enako zavzeto boril za prepoznavnost in pravice slovenskega naroda. Najprej kot deželno in državnozborski poslanec habsburške monarhije, kasneje pa kot visok funkcionar in politik v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil vseskozi zaveden Slovenec. Kot predsednik Narodnega sveta je imenoval Maistra za generala in s tem dal uradno potrditev njegovi energični vojaški akciji. Verstovškov prispevek k vzpostavitvi slovenskega šolstva pa je tako izjemen, da bi v slovenskem glavnem mestu, najbolje pred Univerzo, moral stati njegov kip.
Gregorijanski koral, ki predstavlja bogato cerkveno glasbeno dediščino, postavlja v središče glasbenega izraza besedo. Skozi stoletja pa se je tudi ta dogma zrahljala. V cerkev so vstopile orgle, za njimi pa tudi drugi inštrumenti. Počasi pa si utira pot v bogoslužje tudi večglasna pesem. Z vse bolj izobraženimi zborovodji, ki delajo s pevci po slovenskih župnijah, postaja tudi cerkvena pesem drugačna, sodobnejša. Velika noč kot najpomembnejši krčanski praznik in njena slavilna pesem sta narekovala vsebino za tokratne Sledi.
Duhovnik dr. Anton Jehart je eden tistih Slovencev, ki jim čas ni bil naklonjen. Ostal je pozabljen, čeprav je bil v svojem času eden redkih, ki je Koran lahko bral v originalu, poleg arabščine pa je obvladal številne druge jezike. Pod psevdonimom Paulus je prevajal zlasti pustolovsko literaturo, z denarjem pa pomagal svoji življenjski sopotnici Roziki Dolinšek, da je lahko zgradila za tisti čas moderen Penzion Lobnica. Kot profesorja na Teološki fakulteti so ga leta 1939 prisilno upokojili. V tokratnih Sledeh obujamo spomin na znanstveno in sicer zanimivo življenje dr. Antona Jeharta.
Lekarnarja Franca Minařika se spominjajo mnogi Mariborčani, v strokovnih krogih pa je njegovo mesto večno. Njegova knjiga o zgodovini lekarništva je še danes uporaben učbenik za študente farmacije, neprecenljiva za današnji čas pa je tudi njegova zbirateljska žilica. Je oče izjemno lepe in bogate lekarniške zbirke, ki jo hranijo v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, zanjo pa vzorno skrbi in jo bogati kustodinja dr. Valentina Bevc Varl. Skupaj z nekdanjim direktorjem Mariborskih lekarn mag. Lovrom Dermoto sta nas popeljala v preteklost. V čas, ko so Mariborčani srečevali gospoda s klobukom, ki je prijazno pozdravil vsakogar. Nekdanji novinar Večera Srečko Niedorfer je še danes prepričan, da je Franc Minařik zares "zadnji mariborski gospod".
V tokratni oddaji iščemo sledi etnologa slovensko madžarskih korenin Bálinta Bellosicsa. Rodil se je v obmejni vasi Rédics, kot otrok pa je živel v Lendavi. Njegova domovina je bila nekdanja Avstro Ogrska. Zaznamovan z življenjem na etnično mešanem območju se je zgodaj začel zanimati za ljudi, s katerimi se je srečeval, ljudi, ki so bili različnih nacionalnosti, govorili so različne jezike in imeli vsak svoje navade in običaje. Ko je pred koncem 19. stoletja začela izhajati velika domoznansta zbirka Avstro Ogrska v besedi in podobi, so snovalci k sodelovanju povabili prav Ballinta Bellosicsa. S popisom navad, običajev in kulture porabskih in prekmurskih Slovencev se tako Bellosics uvršča med začetnike slovenske etimologije. Oddajo o Bálintu Bellosicsu objavljamo 22. januarja, ko naši sosedje praznujejo Dan madžarske kulture.
Neveljaven email naslov
