Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse pogostejša neurja, poplave, požari, suše, taljenje večnega ledu in dvigovanje morske gladine so vzrok, da številni ljudje po svetu ne morejo več dostojno preživljati sebe in svojih družin, zato se jih vedno več odloča za selitev. Med njimi tudi prvi človek na svetu, ki se je potegoval za uradni status podnebnega begunca. Status begunca dodelijo ljudem, ki so domove zapustili zaradi vojne in drugih oblik nasilja. Strokovnjaki za migracije pa ugotavljajo, da bo v prihodnosti več ljudi, ki se bodo odselili zaradi spremenjenih podnebnih razmer kot zaradi vojne.
Kaj vse potrebuje rastlina od trenutka, ko jo posejemo ali posadimo, do takrat, ko obrodi? Na njeno rast vplivajo kakovost zemlje in mikroorganizmi v njej. Ali bi lahko v zemljo naselili take mikroorganizme, ki bi rastlini pomagali v boju proti različnim škodljivcem in boleznim? Kako mikroorganizmi, gnojenje in vremenske razmere vplivajo na okus in hranljivost pridelka? To bomo pogledali pri jagodah. Premalo ali preveč vode, napad škodljivcev in bolezni pa rastlini povzročajo tudi stres. Kako to zaznati čim prej, ko je rastlina videti še zdrava, in kako lahko zdravje rastlin spremljamo na daljavo?
Dokumentarna serija Kulturni vrhovi predstavlja dediščino, povezano s slovenskimi višinskimi točkami, ki niso samo geografski vrhovi, temveč predstavljajo tudi vrhove zgodovine, kulture in umetnosti. Cerkve, zgrajene na hribih, so bile nekoč znamenite božje poti, danes pa so predvsem priljubljene izletniške točke. Avtor in voditelj serije Andrej Doblehar bo predstavil Veselo in Žalostno goro v Mirnski dolini, Sv. Trojico nad Vrhniko, Grad nad Slovenj Gradcem in Žeželj nad Vinico. Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini Slikovita Mirnska dolina je bila znana po gradovih in cerkvah. Na začetku in na koncu doline so postavili božjepotni cerkvi, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino. Njuni imeni pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji, nekatere so še danes žive. Žalostno goro je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc.
Tomi Trilar je velik poznavalec ptic in ljubezen do njih ohranja tudi pri svojem delu. Kot obročkovalec se je z njimi srečal že kot srednješolec. Pred tridesetimi leti je bil tudi eden od ustanovnih članov Društva za opazovanje ptic Slovenije. Ko še danes obročka ptice na Ljubljanskem Barju, jih natančno pregleda in odstrani tudi morebitne zunanje zajedavce, kot so na primer klopi. Ti ga zanimajo tudi raziskovalno, zato jih išče in dodaja v muzejsko zbirko. Zaradi večjega števila jelenjadi in srnjadi je danes klopov več kot nekoč in tudi okuženih je vse več. Slovenija sodi med države, kjer je verjetnost okužb, ki jih prenašajo klopi, izjemno visoka. Posebno raziskovalno področje Tomija Trilarja pa so živalski zvoki, ki jih snema tako po Sloveniji, kjer je posnel več kot 150 vrst ptic in drugih živali, kot po svetu – kjer pa predvsem posluša in odkriva nove vrste škržadov.
Nezdrav način življenja in zavedanje o tem, da moramo sami poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje del ljudi pripeljeta v zdravniške ordinacije in lekarne, drugi pa skušajo pomoč za svoje težave poiskati v naravi. Ljudje so od nekdaj nabirali rastline, ki so jim po izkušnjah pripisovali zdravilne lastnosti. Tisti, ki so se temu bolj posvetili, so postali zeliščarji. Ena izmed tistih, ki ima v naši deželi veliko sledilcev, je Mirjam Grilc. Na svoji domačiji pod Krvavcem goji številna zdravilna zelišča, nekatera pa nabira v naravi. Pripravlja čajne mešanice, olja in mazila. Z leti si je nabrala dovolj izkušenj, ki jih je zbrala v več knjigah. Med njenimi najbolj pomembnimi spoznanji pa je tisto, da posamična zdravilna zelišča na različne ljudi ne učinkujejo enako. Zeliščarko Mirjam Grilc bomo spoznali v oddaji, katere scenarist in urednik je Stane Sušnik, režiserka Petra Hauc, snemalec pa Andrej Hefferle.
Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Zveza nemških deklet je bil dekliški oddelek Hitlerjeve mladine, mladinskega gibanja nacistične stranke. Sprejemalo je dekleta, starejša od deset let. Bilo je pomemben člen v nacističnih načrtih za oblikovanje novega rodu Nemcev. Eva Sternheim-Peters, zdaj stara 94 let, se je zvezi pridružila pri desetih letih in se povzpela do vodilnega položaja, danes pa svoje berlinsko stanovanje deli s sirskim beguncem Amerjem Kassabom. Vsi v soseski niso tako sprejemajoči. Nenavadni par živi nasproti nemške gostilne, ki jo obiskujejo stalni gostje iz soseske, ki niso naklonjeni muslimanskim prišlekom. Bodo po srečanju z Amerjem začeli razmišljati drugače?
Slovenska zakonodaja termina sovražni govor ne uporablja. Zato pa slovenska ustava prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti. Podobna dejanja kot kazniva opredeljuje tudi Kazenski zakonik. A če nekaj ni kaznivo, še ne pomeni, da je moralno in družbeno sprejemljivo. Širjenje sovraštva ni nekaj novega, se pa to zaradi digitalnih medijev in družbenih omrežij danes precej hitreje širi kot nekoč. Če spornih izjav in neprimernih objav ne obsodimo, te postanejo nekaj običajnega in sprejemljivega. Več v oddaji Na kratko!
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal strah, ki je le druga plat poguma, kot pravi Edvard Kocbek v delu Strah in pogum? Dolga leta je bilo Strah in pogum najmanj znano, pa hkrati najbolj razvpito Kocbekovo delo. Izšlo je leta 1951 in kmalu po izidu priklicalo nase organizirano publiciteto, ki jo je v en glas razglasila za diverzijo zoper vrednote NOB. Kot predstavnik krščanskih socialistov je bil Kocbek v vodstvu OF, po vojni minister v zvezni vladi, po izidu dela Strah in pogum pa je moral odstopiti z vseh funkcij in živel je kot strogo nadzorovani književnik. Nadzorovalo ge je 69 agentov tajne službe, med katerimi so bili tudi njegovi zaupniki ter prijatelji. Strah in pogum je zbirka novel, kjer je v ospredju etično razmišljanje o razliki med človekovim zgodovinskim poslanstvom in njegovo človečnostjo. Urednik Jaroslav Skrušny nam pove, kako je bila knjiga v svoji literarnozgodovinski vrednosti popolnoma zastrta zaradi političnozgodovinske kritike, režiser Sebastjan Horvat nam pojasni, da ne zmoremo "aktivnega Slovenstva", za katerega se je zavzemal Kocbek. Kako pa je v resničnem življenju s tistimi, ki se soočijo z izsiljenimi izbirami med lojalnostjo in osebno etiko, za konec osvetli vojaški psiholog Gregor Jazbec.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal Poker Tomaža Šalamuna, ki se je "naveličal svojega plemena in se izselil"? Dve leti po objavi šokantne Dume 64 - šlo je za parodijo Dume Otona Župančiča - ki je Slovence temeljito pretresla, pesniku pa prinesla sodni pregon, je leta 1966 Šalamun izdal svojo prvo zbirko: Poker. In to v samozaložbi. Šalamun, ki je kasneje obveljal za enega največjih slovenskih modernistov, je že v Pokru uporabljal svoj jezik; pesnik in skrbnik Šalamunovega centra Aleš Šteger nam je pojasnil, zakaj je šlo pri tem za pravo revolucijo v smislu poetičnega izrazoslovja. Šalamun se je tudi zares izselil in precej časa preživel v Ameriki, kjer so ga veliko prevajali, medtem ko njegovo pleme zanj ni imelo pravega posluha. Pozneje ga je priznala tudi domovina in v ZDA se je vrnil kot kulturni ataše, postal je član SAZU in vzornik ter kolega številnim literatom. O pokru kot igri se je razgovoril igralec Jonas Žnidaršič in povedal tudi, kaj je rokenrol poezija.
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Miniatura: Robovi angeli in tožbe osvetljuje težko, a umetniško izjemno pestro pot Francesca Robbe.
O baletu je avtor Edward Clug zapisal: »Tango je bil rojen na ulicah in jaz ga želim prenesti nazaj na ulice našega otroštva, naših sanj, naših src in želja. Zgodba o nas, ki nosimo tango v sebi.« Nastopajo: Adriana Cioata, Galina Čajka, Klavdija Čerimagić, Marina Krasnova, Pia Mlekuš, Kleopatra Purice, Valentina Turcu, Anton Bogov, Edward Clug, Vadim Vasilij Kuzkin, Sergiu Moga, Aleš Tkalec. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
Predstava Nevarna razmerja v koreografiji Valentine Turcu in Lea Mujića se naslanja na vsebinsko podlago romana Pierra Choderlosa de Laclosa iz 18. stoletja, ki predstavlja kritiko tedanje francoske aristokracije. Po številnih filmskih in gledaliških upodobitvah te vsebine se torej v novem kreativnem zamahu vrača na plesni podij. Avtorja sta plesno kreacijo zasnovala na glasbeno podlago različnih mojstrov baročne glasbe (Georga Friedricha Händla, Johanna Sebastiana Bacha, Antonia Vivaldija, Tomasa Antonia Vitalija idr.). Izjemna koreografska senzualnost, s katero se predajata novim ustvarjalnim procesom, vedno znova išče vitalne povezave med umetnostjo in življenjem. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Svetlana Dramlić.
Dokumentarni film o gradnji osrednjega slovenskega kulturnega in kongresnega centra. Cankarjev dom so z največjo intenzivnostjo gradili v letih 1978 – 1980 in ga dejansko zgradili v 30 mesecih. Spomladi leta 1980 so bile v Linhartovi dvorani že prve prireditve. Septembra 1982 so bile končane že vse štiri glavne dvorane, vključno z največjo – Gallusovo. Gradnja je bila v ostrem nasprotju s takratno zvezno zakonodajo. V veliki meri je zato bila ilegalno dejanje, s tem pa tudi dejanje slovenske pokončnosti in upornosti. Pomenila je svojsko uvodno poglavje slovenske osamosvojitve. Dokumentarni film želi predstaviti ta enkratni sočasno arhitekturni, gradbeniški, logistični, organizacijski, finančni in gotovo tudi politični in kulturni podvig, ki je vplival na novejšo zgodovino Slovencev. Film je nastal po scenariju in v režiji Josipa Košute.
Vprašanja o smislu človekovega življenja so zelo stara. Bila so obdobja, ko se je človek o svojem smislu spraševal manj in obdobja, ki so bila prežeta z njegovim iskanjem. Danes so vprašanja smisla življenja zopet v ospredju. Človek je izgubil svojo identiteto, ker se slabše identificira s skupinami ali pa se z njimi identificira pretirano. Enega osnovnih bistev človekovega osmišljanja vidi dr. Vid Pečjak v predajanju kulture naslednjim generacijam. Ta ima moč odpiranja spoznanj – novih in starih. Svet drvi v propad. In človek je tisti, ki lahko propad zaustavi ali pa ga še hitreje približa. Dr. Pečjak vidi rešitev v izgradnji nove etike, v kateri človek ne bo več zgolj grabežljivo bitje, ki hlepi po vse večji moči in oblasti. Portret dr. Vida Pečjaka Scenaristka: Nuša Ekar Režiser: Božo Grlj Snemalec: Artur Rutar
V dokumentarni oddaji bomo Simfonični orkester RTV Slovenija spremljali ob njegovi 60-letnici na uspešni turneji po Nemčiji, Belgiji in Nizozemski. Kako se dogovorijo za tako turnejo? Kakšno je življenje simfoničnega orkestra na turneji? Kakšne odgovornosti, napore pa tudi umetniške užitke prinaša? Kakšna je organizacija take turneje? V oddaji razkrivamo tudi tiste strani potovanja in nastopanja, ki ostajajo skrite očem poslušalcev v koncertni dvorani. V tednu dni so Simfoniki pod taktirko odličnega Daniela Raiskina in z gostujočim vrhunskim solistom, violinistom Vadimom Gluzmanom, navdušili občinstvo v koncertnih dvoranah v Wittnu, Antwerpnu, Eindhovnu, Mulheimu an der Ruhr in Villingen-Schweningenu. Direktor fotografije filma je Jure Nemec, tonski mojster Aleš Koman, montažer Miloš Miloševič, scenaristka, režiserka in urednica pa Danica Dolinar.
Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Sutera leži ob vznožju gričev, v njej pa danes živi le okoli tisoč ljudi, predvsem starejših. Življenje tam je težko, saj ni veliko možnosti za zaposlitev. Kot številna mesta na Siciliji je tudi Sutera za ljudi, ki prihajajo iz Afrike, vstopna točka v Evropo. Leta 2013 je prefektura na Siciliji po hudi tragediji župana Sutere zaprosila za pokop 400 žrtev brodoloma ladje, na kateri so bili migranti. Vendar na pokopališču v Suteri ni bilo dovolj prostora, zato se je župan odločil, da bo mesto raje pomagalo preživelim. Sutera je za preživele brodolomce postala nov dom. Italijanska televizija RAI je posnela zelo oseben in ganljiv dokumentarni film o Johnu in njegovi družini, ki je prišla iz Nigerije, ter njihovem sosedu Francu. Krhki odnosi med njimi razkrivajo, da je spoznavanje vedno prvi korak za premagovanje predsodkov.
Glasba: Ludwig Minkus Koreograf in režiser: Dinko Bogdanić Vsebinska podlaga za balet je Cervantesova zgodba o Don Kihotu in njegovem oprodi Sanču Pansi, ki je navdihnila že številne koreografe, najpomembnejša pa je postavitev koreografa Mauricea Petipaja, ki je doživela premiero leta 1869 v Moskvi. Koreograf Dinko Bogdanić je v postavitvi ostal zvest tako skladatelju Minkusu kot koreografu Petipaju. Don Kihot ni zgolj komična figura, ampak tudi spoštovanja vreden človek, je romantik, ki potuje skozi balet in išče svoj nedosegljivi in večni ideal, ki ga pooseblja Dulcineja. Ob tem se dogaja ljubezenska zgodba med Kitri in Basilom ... V glavnih vlogah plešejo Tomaž Rode, Rita Pollacchi, Regina Križaj Babačić, Iuliuan Ermalai, Ana Klašnja, Lukas Zuschlag. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
Najuspešnejši balet vseh časov - Labodje jezero skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega bodo v koreografiji in režiji Viktorja Litvinova zaplesali solisti in ansambel baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za razkošno sceno in pravljično lepe kostume je poskrbela Marija Levitska. V znameniti dvojni vlogi Odette/Odile je nastopila večkrat nagrajena primabalerina Alenka Ribič Laufer, princa Siegfrieda je odplesal Anton Bogov. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
Parkinsonova bolezen v sodobni družbi zahteva vse večji davek, učinkovitega in varnega zdravila zanjo pa za zdaj še ni. Avtorji dokumentarne oddaje v dveh delih so več let sledili znanstvenikom in bolnikom, ki so se prostovoljno odločili za zahteven nevrokirurški poseg. Ta jim je omogočil vbrizgavanje novega zdravila neposredno v možgane. Kakšne rezultate je prinesel ta način zdravljenja? 2. del V drugem delu večletnega preizkušanja zdravila proti Parkinsonovi bolezni je vseh 42 prostovoljcev po katetrih, vsajenih naravnost v možgane, dobivalo zdravilno učinkovino GDNF, ki je nekaterim prinesla veliko olajšanje, drugim pa poslabšanje stanja in razočaranje. Kljub temu je raziskava zdravnikom in bolnikom vlila novo upanje. Vendar so doživeli hladno prho, ko se je farmacevtski velikan Pfizer odločil, da ne bo podprl nadaljnjega preizkušanja zdravila.
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Neveljaven email naslov