Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razogljičenje pomeni, da moramo popolnoma omejiti izpuste toplogrednih plinov. Vemo tudi, da moramo to doseči do leta 2050. Le tako bomo omilili podnebno krizo, ustavili dviganje povprečne letne temperature in omejili okoljsko katastrofo. O razogljičenju v tokratni Na kratko!
Kaj se zgodi, če imamo v rokah ptiča in ga izpustimo? Lahko poleti na hišo, na drevo, na grm ali še kam drugam. Kako bi lahko napovedali, kam bo poletel ptič? Če ga izpustimo 100-krat, dobimo podatke, da 50-krat poleti na hišo, 30-krat na drevo in 20-krat na grm. Tu se začne statistika. Kolikokrat izpustimo ptiča, da dobimo čimbolj točne in čimbolj natančne podatke? Katere ptiče spuščamo in na katere lahko sklepamo? S statistiko opisujemo aktualne množične pojave. Najprej se je uveljavila v agronomiji, danes ša je njena uporaba neverjetno široka. Z njo spremljamo in napovedujemo tudi epidemijo. Pomembno pa je, da statistične podatke tudi pravilno interpretiramo.
Sedemindvajseti januar je obletnica osvoboditve nacističnega taborišča Auschwitz in svetovni dan spomina na žrtve holokavsta in deportacije. Slovenski program RAI je ob tej priliki v okviru čezmejne televizije pripravil dokumentarno igrani film Pisma iz Auschwitza v dveh različicah in sicer slovensko in italijansko verzijo. Podlaga za idejno zasnovo so bila pisma, ki jih je Darinka Veljak pisala iz Auschwitza staršem v Trst. Ta še neobjavljena pisma je njen sin Boris Kralj prinesel zgodovinarki Dunji Nanut, ki je na podlagi le teh in poglobljene raziskave rekonstruirala Darinkino zgodbo. Gre za izjemen dokument, ki odkriva širši javnosti doslej skorajda neznan podatek, da so lahko nekateri interniranci pisali domov in tudi prejemali pisma. Obenem razkriva, kako je potekalo življenje v taborišču smrti, kjer je bilo preživetje stvar naključja in sreče v veliki meri pa odvisno od solidarnosti sotrpink. Nastal je tako scenarij v katerem Darinka, ki jo pooseblja Tamara Stanese, prebira pisma in pripoveduje kaj vse je doživela v zloglasnem taborišču, kjer je preživela leto dni. Z njeno pripovedjo se prepleta in jo umešča v zgodovinski kontekst narativni del. Scenarij je napisala Dunja Nanut, režijo pa je podpisala Luana Grilanc. Producent dokumentarca je RAI Deželni sedež za Furlanijo Julijsko krajino – Slovenski program.
Franja je film o izjemni in dramatični življenjski zgodbi Franje Bojc Bidovec. Je film o zgodbi partizanske zdravnice in je film o mladem dekletu Anji, študentki medicine, ki v Franjini intimni izpovedi v pismih sinu , najde navdih in ženskost v vsem presežnem, ki je v svetu, navidez enakih možnosti, izpuhtela. Ta generacijski preskok, skozi niz igranih dramatičnih prizorov, ustvarja vez med žensko, ki se je v najtežjih trenutkih druge svetovne vojne uveljavila kot osebnost in zdravnica in je predvsem s svojo karizmatičnostjo in etiko presegala vse politične in nacionalne delitve, ter med mladim, sodobnim dekletom. Tako povsem igrani film, ki temelji na verificiranih zgodovinskih virih in osebnih pismih zdravnice, postaja intimen filmski dokument obeh časov. Pomen Franje Bojc Bidovec ni zgolj nacionalen in presega politične delitve. Ameriški general, vrhovni poveljnik zavezniških oboroženih sil in kasneje predsednik ZDA Dwight Eisenhower, se je s posebno diplomo in s temi besedami zahvalil upravnici bolnice Franja dr. Franji Bojc Bidovec:"Tega, kar ste storili za nas, ne bomo mogli nikoli poplačati, ne bomo pa tega nikoli pozabili."
Serija 25 oddaj kratkega formata #Zelena generacija - Young Village folk, predstavlja zgodbe in dobre prakse mladih, ki nam v EU pridelujejo hrano. Na Hrvaškem je odstotek mladih , ki se ukvarjajo s pridelavo hrane, nekoliko višji kot v povprečju v EU, kjer je kmetov, mlajših od 35 let le 5,6 odstotka. Jan Martinac, predsednik združenja mladih hrvaških kmetov, je tudi podjetnik. Prepričan je, da poklic kmeta prinaša veliko izzivov in priložnosti, tudi za mlade, ki niso s podeželja. Matija Cetinić Franko je bil vrhunski športnik, veslač, kvalifikaciran tudi za nastop na olimpijskih igrah, danes pa se ukvarja s pridelavo jagodičevja. Zadrugo Berry Organica je ustvaril s še 10 somišljeniki, ki niso imeli izkušenj v kmetijstvu. Jan je k pridelavi zelenjave povabil še Ines, diplomirano inženirko agronomije. V Križu pri Zagrebu je nastalo novo podjetje mladih, ki pridelujejo hrano.
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
Pametne tovarne, pametne hiše, samovozeči avtomobili, roboti v vsakdanjem življenju, življenje na drugih planetih ... O vsem tem smo še do nedavnega zgolj brali v znanstvenofantastični literaturi, danes pa postaja sestavni del našega vsakdanjega življenja. In kaj vse nas še čaka? S katerimi tehnologijami bo naša prihodnost še zaznamovana? Več v oddaji Na kratko.
Živali lahko zavohajo hrano, nevarnost, drugo žival, pa tudi naša čustva, razstrelivo in bolezni, kot sta rak in covid-19. Voh je v živalskem svetu največkrat najpomembnejši čut. Kaj pa pri človeku? Zakaj lahko izgubimo voh, če se okužimo z novim koronavirusom? Zakaj in kako se je voh sploh razvil? Voh naj bi tudi človeku pomagal najti najprimernejšega partnerja za nadaljevanje vrste. A naravni telesni vonj poskušamo dandanes prikriti z mili, dezodoranti in parfumi. Kako pomemben je voh za sodobnega človeka?
Jožko Rutar in Jerca Jerič spregovorita o prigodah, ki se zgodijo med delom filmskega producenta. Na kaj mora pri delu paziti producent, kakšen tip osebnosti je najboljši za producenta? režija: Peter Bizjak, fotografija: Tristan Dragan, montaža: Kristian Božak Kavčič
Ljubljana ima mestni park, ki ji ga lahko zavida marsikatero veliko mesto. To ni le vsem znani park Tivoli, ki vsakič znova očara s svojo vrtno umetnostjo in krajinskimi parkovnimi ureditvami. V zaledju Tivolija sta še gozdnati Rožnik in Šišenski hrib, oba z mnogimi očem skritimi naravnimi dragocenostmi. Gozd, ki v tem krajinskem parku prevladuje, je neprecenljivo zeleno osrčje mesta. Omogoča sprostitev, rekreacijo in je hkrati tudi prostor za spoznavanje in zbližanje z naravo. Tivoli z raznolikimi parkovnimi območji, kot sta športni in zgodovinski del parka ter območji ob ribniku in Koseškem bajerju, nas neopazno in na kar najbolj naraven način zvabi v svoje gozdno zaledje. Njegovo zahodno stran obrobljajo še ohranjeni mokrotni in polsuhi travniki s svojo pomladansko cvetano, ki privablja raznolik žuželčji rod. Sprehod po krajinskem parku sredi mesta je doživetje v vsakem letnem času, spomladi in poleti pa se odkrije v največji pestrosti.
Petra in David se imata rada, a predolgo časa na enak način, zato nista opazila, kdaj sta v odnosu izgubila ljubezen. Petra in David se ukvarjata s tem, kar imata in ne s tem, kar sta. Ujeta v hiter ritem sodobnega življenja, ne vidita več svoje vloge kot ženska in moški. Ker po sedmih letih skupnega življenja ne želita odnehati brez truda, poiščeta pomoč terapevta. Kaj pomeni biti moški in kaj ženska v današnjem času, razkriva dokumentarni film Med spoloma. Ali res moški postajajo vse bolj feminilni, je za to, prosto po Boštjanu M. Zupančiču, kriva koncentracija pesticidov v okolju, ali je kriv feminizem, ki je podivjal in pripeljal do tega, da je vse več žensk samskih in nesrečnih, so sodobni moški res kastrirani in ali res kromosom y izginja? Dokumentarec Med spoloma odpira vprašanja o novih vlogah moškega in ženskega spola in nas vodi do ključnega vprašanja, kaj je vloga in namen človeka. Scenarij in režija: Špela Kuclar .
2Cellos 2Obraza je tudi v svetu ekskluziven dokumentarni film, ki predstavlja čelista - Slovenca Luko Šulića in Hrvata Stjepana Hauserja, ki kot duo 2Cellos dosegata velike uspehe po vsem svetu. V dokumentarnem filmu želimo prodreti skozi lupino zunanjosti in gledalcem predstaviti tudi njun svet zasebnih trenutkov na Štajerskem in v Istri, ki ostaja skrit očem javnosti. Njuna pripoved se prepleta s posnetki njunih vrhunskih izvedb (tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija) tako klasične kot pop, rokovske in filmske glasbe ter nekaterih njunih prav tako uspešnih videospotov. Celostno režijsko oblikovanje filma Aleš Verbič, scenarij in urednica Danica Dolinar, direktorja fotografije in snemalca Bernard Perme, Jurij Nemec, mojster montaže Andrej Modic, režija Aleš Verbič, Svetlana Dramlić.
Rádoljna je desni pritok Drave iz osrednjega dela Pohorja. Nastane iz več manjših izvirov na severni strani razvodnega hrbta pri smučarskem središču Rogla. Kratek čas teče po razmeroma položni in neizraziti dolini proti severu, a že nekaj nižje vstopi v vse ožjo in strmo dolino. Na obeh straneh jo obdajajo strma gozdnata pobočja, od koder se vanjo stekajo številni kratki potoki. Po nekaj kilometrih toka dobi z desne prvi večji pritok Plesiščico, nato se začne dolina obračati proti severovzhodu. Malo nad Lovrencem vstopi v manjšo dolinsko razširitev in teče ves čas po njenem vzhodnem robu in se pri vasi Ruta izliva v Dravo. Vodni krog te hudourniške reke je skozi čas močno krojil usodo okoliških prebivalcev, zlasti Lovrenca pod Pohorjem, kjer se še danes soočajo z erozijo rečnih bregov. V zgornjem toku, v osrčju gozdov Rogle, pa je izvirna struga uvrščena v območje Nature 2000 in je opredeljena kot naravna vrednota državnega pomena. Tu živijo mnogo živalske ter rastlinske vrste, ki v tem gozdnatem ter hribovitem področju zaokrožujejo vodni krog Radoljne.
»Živimo v svetu, ki ga lahko ponazorimo s staršem, ki ve, da ima njegov otrok rad bombončke, in mu jih ves čas daje,« o informacijskem mehurčku razlaga sociologinja in filozofinja Renata Salecl. V informacijskih mehurčkih, v katere se ujamemo na spletu, dobivamo informacije, ki potrjujejo to, kar že vemo ali v kar verjamemo. To nam daje dober občutek, občutek varnosti, pri čemer zavore popustijo, sproža se več agresivnega vedenja in sovražnega govora do drugih mehurčkov. Zato je pomembno, da »dober starš otroku, čeprav ve, da ima rad bombončke, daje še kaj drugega, četudi otroku to ne bo všeč«.
V dokumentarnem portretu boste lahko videli življensko zgodbo Primorke Anke Makovec, ki je šla s trebuhom za kruhom v Avstralijo. Ustalila se je na otoku Tasmanija, kjer je pred leti skupaj z okoljevarstveniki preprečila, da bi na rekah Gordon in Franklin na Tasmaniji sredi najlepše džungle zgradili hidrocentralo. V filmu pripoveduje tudi o svojih srečanjih z domorodci Aborigini med katerimi je živela dalj časa in sporočala svetu o krivicah, ki se jim godijo. Film sta na Tasmaniji letos spomladi posnela Marjan Šrimpf in Robert Kranvogel.
Miha Jaramaz in Julij Zornik spregovorita o sladkostih oblikovanja filmskega zvoka. Kakšna znanja potrebuje oblikovalec zvoka, na kaj je treba paziti pri oblikovanju zvoka? Pri delu spremljamo oblikovalca zvoka Sama Jurco. režija: Peter Bizjak, fotografija: Tristan Dragan, montaža: Kristian Božak Kavčič
Tako rekoč na sredini slovenske dežele se 1200 metrov visoko vzpenja Kum, očak Posavskega hribovja in markantni razglednik. Na njegovem severnem hrbtu se vse od globoke soteske Save vzpenja po strminah na planotasti svet območje krajinskega parka Kum. Tu se odpira slikovita mozaična kulturna krajina. Njena odlika so ohranjeni gozdovi, po izjemni pestrosti rastlinskih in živalskih sloveča suha in polsuha travišča, kraška oblikovanost površja, podzemlja in vodnih izvirov. Na domačijah ohranjajo travniške sadovnjake, pomemben življenjski prostor ptic in žuželk. Krajinski park so vzeli domačini za svojega in znajo ceniti njegove dragocenosti, med katerimi so visoko v evropskem merilu predvsem izjemna suha travišča.
V 18. stoletju se je v Zgornji Savinjski dolini blizu Gornjega grada razvila znamenita božja pot sv. Frančiška Ksaverja na Stražah, ki so jo poznali po vsej Evropi. Zlasti med evropskim plemstvom se je razširila navada, da so v Radmirje pošiljali dragocena darila, tako so mašna oblačila in posodje darovali kralji in cesarji s francoskega, poljskega, neapeljskega in dunajskega dvora. Po izročilu je cesarica Marija Terezija iz poročne obleke lastnoročno izvezla mašni plašč in ga poslala v Radmirje. V oddaji bomo predstavili zgodovino božje poti in še prav posebej povezavo s cesarico Marijo Terezijo in Habsburžani.
Četudi danes živimo v razmeroma varnem okolju, se zdi, da nas ogrožajo številne stvari. V družbi, zaznamovani s kulturo strahu, strah navadno ni povezan z resnično nevarnostjo, temveč postaja vseprisotno čustvo, ko je lahko skorajda karkoli izvor strahu. Kako v takšni kulturi ločiti pravo nevarnost od namišljene in zakaj bi nas moralo biti najbolj strah prav strahu samega, kot je v enem od svojih govorov zapisal Franklin Roosevelt?
Pes je prva udomačena žival. Analize DNK-ja pri psih kažejo, da je človek njihove prednike začel udomačevati pred približno 15.000 leti, kar je več tisočletij pred drugimi živalmi. Na svetu naj bi živelo med 700 milijoni in milijardo psov, obstaja več kot 450 pasem. Ali so se vse pasme psov razvile iz enega skupnega prednika? Udomačitve živali potekajo tudi v moderni dobi. Obstajajo tri poti udomačevanja živali. Pri kravi, kozi, ovci, kokoši, konju, prašiču, psu in mački nam je uspelo; nosoroga, tigra in zebre pa ne moremo udomačiti. Zakaj ne? Znanstveniki že desetletja poskušajo udomačiti srebrno lisico. Kako so udomačitve živali vplivale na družbo in na same živalske vrste ter kam nas to vodi?
Neveljaven email naslov