Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Suzana in Rok iz vasi Idrsko pri Kobaridu sta se lani v gojzarjih poročila na vrhu “njune” planine. Prisotna sta na Facebooku, njuno kleno posoško primorščino dopolnjujejo moderne angleške skovanke, govorita italijansko in angleško. A vsako pomlad se skupaj s triletnim sinčkom Tilnom preselita na Idrsko planino pod Matajur v prostovoljno izolacijo in življenje z naravo, daleč od ljudi in sodobnega potrošništva. Rok je namreč najmlajši sirar, ki sir prideluje na tradicionalen način. Film brez olepševanja prikaže življenje in delo na planini, pašo, tradicionalno proizvodnjo sira, skute in masla, pa tudi medčloveške odnose, ki jih pogojuje takšno izolirano okolje. Ciklus se začne z vstajanjem v trdi noči...
Samozadostnost, samooskrba, samostojnost, neodvisnost. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je samozadostnost dejstvo, da kdo za izpolnjevanje svojih potreb in želja ne potrebuje drugih ljudi. Vendar lahko o samozadostnosti razmišljamo tudi širše. Kako, poglejte v tokratni oddaji Na kratko!
O prvem slovenskem romanu smo govorili s predsednikom DSP Dušanom Mercem, ki Nam je osvetlil problematičnost zgodbe in domnevno odsotnost glavnega junaka. V Desetem bratu se prepleta več zgodb, ena od njih je tudi nekoliko naivna zgodba o ljubezenskem trikotniku. Protagonista sta domači učitelj Lovre Kvas in graščakova hči Manica, ki pa je obljubljena drugemu. O tem smo se na freudovskem kavču pogovorili s pihoterapevtko Aljo Fabjan, ki nam je razložila, zakaj je ljubezenski trikotnik mikavna tema tako v literaturi kot v popularni kulturi. Prav tako pa smo izvedeli, kaj pravzaprav pomeni mit o desetniku.
Trst pogosto označujemo kot multikulturno mesto, vendar je sožitje med dvema glavnima narodnima skupnostima, italijansko in slovensko, v zgodovinskih knjigah, pa tudi v srcih in spominu marsikaterega Tržačana zapisano v vse prej kot rožantih črkah. Pa vendar: v Trstu živijo eni in drugi, vozijo po istih ulicah, kupujejo v istih trgovinah in pijejo kavo ob istih pultih. Včasih zaprti bolj vase, včasih s pogledom uprtim v soseda. Dokumentarec Trst – pet življenjskih zemljevidov beleži prav to: spomine na otroška leta in pričevanja o današnjih izkušnjah, težke trenutke sobivanja ter neobremenjene vezi, ki se na materni jezik ne ozirajo. Kraji so naši, ker jih živimo, ker v njih domujemo. Skozi pripoved se tako izrišejo zemljevidi vsakdanjega bivanja petih slovenskih Tržačanov različnih generacij, ki s svojo prisotnostjo omogočajo, da je Trieste tudi Trst. Zamisel in režija Živa Pahor, fotografija Gianni Toffolutti.
Voditeljica Jelena Aščić se bo z gosti pogovarjala o epidemiji spolnih zlorab otrok in mladostnikov na spletu. Seksting, grooming, nadlegovanje, izsiljevanje, … vse to doživljajo mladoletniki na spletu vse pogosteje. Različne oblike spolnega nasilja in zlorab izvajajo odrasle osebe, povečini moški, ki so od žrtve lahko starejši nekaj let ali nekaj desetletij, pogosto pa tudi sovrstniki. Kako preprečiti tovrstne zlorabe, kako ukrepati, ko do zlorabe pride in kaj bi morali starši nujno vedeti o pasteh spleta?
Digitalna tehnologija že nekaj časa spreminja način, kako beremo, kako nakupujemo, kako se sporazumevamo in seveda, kako poslujemo. Pandemija covida 19 pa nas je občutno preselila v digitalni svet tudi na področjih, ki so se mu pred tem še zelo upirala, kot sta na primer telovadba in gledališče. Krasni novi svet je postal krasni novi digitalni svet. Ali ga bomo ocenjevali kot utopijo ali kot distopijo?
Beli lasje in dlake, bela polt, modre oči. To je oseba z albinizmom, genetsko motnjo, ki povzroči pomanjkanje melanina – pigmenta, ki našo kožo, lase in oči varuje pred ultravijoličnim sevanjem sončne svetlobe. Ker ljudje z albinizmom niso zaščiteni z melaninom, so bolj dovzetni za kožnega raka, težave pa imajo tudi z očmi. Na svetu se v povprečju rodi ena oseba z albinizmom na 20.000 otrok. V Afriki pa je albinizem bolj pogost. Tam večina oseb z albinizmom umre pred 40. letom starosti. In tam v imenu čarovništva otrokom z albinizmom sekajo dele telesa. Zakaj pride do albinizma? Kakšno je tveganje, da bo oseba z albinizmom zbolela za rakom?
Kosovel je umrl leta 1926, star 22 let. Do leta 1967 so v predalu čakali njegovi Integrali, preden so izšli s spremno besedo Antona Ocvirka. V pogovoru z literatom dr. Miklavžem Komeljem smo izvedeli, kaj pomeni ta dolgi molk. So se literarni zgodovinarji bali objaviti to poezijo? V pogovoru s profesorjem dr. Janezom Vrečkom smo se posvetili pesmi Kons 5, ki je sicer v berilih ni bilo, vendar smo jo v zadnjem času veliko slišali: "Gnoj je zlato ..." O finančnih aspektih Kosovelove poezije smo se pogovorili z nekdanjim ministrom za finance dr. Janezom Šušteršičem. Ta nam je pojasnil, ali lahko Kosovelove verze razumemo kot napoved zloma svetovnega gospodarsko-finančnega sistema v letu 1930.
Beseda trajnostno ali trajnostni razvoj postaja vse bolj moderna in priljubljena. A ni samo to, modni novorek, temveč je koncept, ki pomeni drugačen razvoj in drugačno – vzdržno – prihodnost. Ponekod je trajnostno že realno. In tudi deluje! Kako, si poglejte v tokratni oddaji Na kratko!
Marko Naberšnik in Urša Menart spregovorita o dogodivščinah, s katerimi se sooča filmski in televizijski režiser. Kaj sploh je režija? Zakaj mora biti režiser v dobri telesni kondiciji? Med režiserskim delom spremljamo Borisa Jurjaševiča, Slobodana Maksimovića, Dominika Menceja in Marka Šantića. režija: Peter Bizjak, fotografija: Tristan Dragan, montaža: Kristian Božak Kavčič
Premiera glasbeno-plesnega spektakla Carmina Burana skladatelja Carla Orffa in koreografa Edwarda Cluga. Carmina Burana je eno najbolj priljubljenih glasbenih del, njeno besedilo v srednjeveški latinščini pa zajema širok lok posvetnih tem o sreči, blaginji, minljivosti življenja, pomladi, o užitkih in nevarnostih pitja, iger na srečo, požrešnosti in poželenja. Koreograf Edward Clug je za osnovo koreografije uporabil krog kot najpopolnejšo stvaritev narave, ki popelje gledalca skozi različne življenjske stopnje. Nastopajo: Simfonični orkester SNG Maribor, Zbor Opere SNG Maribor in plesalci SNG Maribor ter solisti Petja Ivanova, Martin Sušnik in Domen Križaj. Dirigent Simon Krečič, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič. Produkcija: RTV Slovenija.
Ko črte govorijo je eden prvih dokumentarnih filmov o slovenskem stripu. V zadnjih letih doživlja strip na Slovenskem svojstven razcvet – manj v obliki širše prepoznavnih popularno-kulturnih izdelkov, zato pa toliko bolj kot alternativna in največkrat prezrta umetniška panoga. Film Ko črte govorijo zajema aktualni stripovski trenutek na Slovenskem, kot vezno nit pa si vzame proces nastanka stripa: od zamisli do osnutka, od ustvarjalca do zgodbe, od papirja do računalnika, od založnika do tiskarja, od trgovca do kupca. V filmu nastopajo različne generacije slovenskih striparjev: od tistih najbolj izkušenih kot sta Miki Muster ter Kostja Gatnik, do srednje generacije, ki ji pripadata Zoran Smiljanić in Iztok Sitar, pa do mlajše generacije striparjev kot so Kaja Avberšek, Ciril Horjak in Matej de Cecco. Pridružita se jim scenarista Boštjan Gorenc Pižama in Andrej Rozman Roza, založnika Katerina Mirović (Stripburger) in Vojko Volavšek (Strip Bumerang), trgovec Sandi Buh, publicist Max Modic, spletni stripovski ustvarjalec Žiga Aljaž (Strip Generator), ljubitelji stripa (Tomaž Bobnar, društvo Stripoholik) ter drugi bralci, trgovci, ustvarjalci in uredniki. Namen filma ni predstaviti celotne stripovske zgodovine ali vseh aktivnih ustvarjalcev, bolj se posveča predstavitvi samega stripovskega medija ter ustvarjalnim procesom, ki v digitalni dobi prinašajo nove oblike striparjenja, sodobne vsebine ter predrugačeno recepcijo različnih stripovskih vsebin. Režiser: Jure Breceljnik Scenarist in sogovornik: Žiga Valetič Producent: Kole Koliševski Produkcija: TV Slovenija v sodelovanju s Film it
Verjetno bi težko našli enoznačen, kratek in jedrnat odgovor na vprašanje, kaj je lepo in estetsko, zato so odgovore o estetiki telesa, o tatujih, pirsingih in tudi o dobrem okusu iskali v tokratni Osvežilni fronti.
Brez umetne inteligence si danes težko predstavljamo vsakodnevna opravila, kot so spletno nakupovanje, uporaba spletnih brskalnikov, uporaba govornih asistentov. Za številne raziskovalce pa je umetna inteligenca med drugim nepogrešljiva pri obdelavi velike količine podatkov in bolj avtomatiziranem procesu dela. Na katerih področjih jo še uporabljamo in kaj vse nas čaka v prihodnosti? Več v oddaji Na kratko!
V Sloveniji imamo okoli 1300 manjših in večjih jezer in 28.000 kilometrov površinskih rečnih tokov. Njihova vodna in priobalna zemljišča imajo velik pomen in vpliv. Kje pa so ta površja na kraških poljih? Kako ta zemljišča vplivajo na kakovost površinskih vod in na našo pitno vodo.
Silva Čušin in Sebastijan Cavazza spregovorita o obrti filmskega in televizijskega igralca. V čem se gledališka igra razlikuje od filmske? Kako igralec pripravi vlogo? Med igralskim procesom spremljamo Katarino Čas, Jureta Henigmana, Živo Selan, Zalo Đurić, Beti Strgar, Timona Šturbeja in Daria Vargo. režija: Peter Bizjak, fotografija: Tristan Dragan, montaža: Kristian Božak Kavčič
Delu obale nekako na polovici poti med Izolo in Koprom, skoraj pod pečino na kateri stoji izolska bolnišnica, pravijo domačini »Pri Rexu«. Mladina večinoma ne ve od kje »kraljevsko« ime tega dela naše obale, njihovi starši in dedje pa se še dobro spominjajo časov kmalu po vojni, ko so poleti plavali do ladje Rex in raziskovali njeno neskončno notranjost. Čeprav nagnjen na bok, izropan in uničen od požara, je mogočni Rex, ki se je vzpenjal nad vodno gladino le nekaj lučajev od obalne ceste, vzbujal strahospoštovanje. Za trideseta leta je bil Rex pojem udobnega, razkošnega, in v času, ko še ni bilo letalskega potniškega prometa v Ameriko, hitrega potovanja. Rex je bil italijanski tehnološki čudež. Leta 1933 je z vožnjo čez Atlantik potolkel vse hitrostne rekorde, in si tako, kot edina italijanska ladja v zgodovini, priboril tako imenovani modri trak. Po navedbah domačinov naj bi bilo na morskem dnu kjer je končal Rex še vedno nekaj njegovih ostankov; ribiči vedo povedati, da se jim tam še danes rade zatikajo mreže; pa tudi rib naj bi bilo pri Rexu največ, ker naj bi imele zavetje. Nekateri trdijo, da naj bi bil na dnu celo eden od njegovih vijakov... Zgodba o Rexu je hkrati tudi zgodba o Italiji v burnih tridesetih letih, ko ji je vladal Benito Mussolini ter zgodba o času, ki ga je, po svoje, simboliziral tudi žalosten konec Rexa ob obali Istre. Avtor, scenarist, režiser, avtor besedila: Edvard Žitnik Direktor fotografije in snemalec: Bojan Kastelic Montažerka: Nikita Lah
Zjutraj, še preden vstanemo iz postelje, brskamo po telefonu v iskanju najaktualnejših novic, preverjamo jih tekom dneva, preverimo jih tudi tik pred spanjem. Drsamo po zaslonih naših pametnih naprav in sledimo novicam. Čeprav so slabe in čeprav vemo, da slabo vplivajo na nas, ne moremo prenehati. Drsenje v temo ali 'Doomscrolling' je v času epidemije koronavirusa postal globalni družbeni fenomen. Tudi sami drsite v pogubo? Preverite v oddaji Na kratko.
Špela Čadež in Kolja Saksida spregovorita o oživljanju zgodb in likov s pomočjo filmske animacije. Ali mora animator znati risati? Koliko časa traja da nastane krajši animirani film? Spremljamo kako nastajata slovenska animirana filma Steakhouse in Kolja. režija: Peter Bizjak, fotografija: Tristan Dragan, montaža: Kristian Božak Kavčič
Kdo ne pozna Pike Nogavičke, ene od najbolj zanimivih otroških knjižnih junakinj? Slovensko jezikovno podobo ji je dala Kristina Brenkova. Rodovi slovenskih bralcev še zdaj uživajo v njenih dogodivščinah, ki jih je v slovenščino odlično prevedla Kristina Brenkova, izjemna prevajalka, zbiralka pravljic, urednica in pisateljica. Snemalna ekipa je ujela še njene zadnje iskrive spomine. Tako se v dokumentarnem filmu prepletajo njeni pogledi na pravljice, na njeno zbirko Zlata ptica, na vojna leta, ko je bila kurirka Prežihovega Voranca. Ustvarjalci dokumentarnega filma so izpostavili življenjski čar Kristine Brenkove, tudi s pomočjo zanimivih pripovedi njenih sodelavk, prijateljic - vrhunskih ilustratork Marjance Jemec Božič, Ančke Gošnik Godec in Marlenke Stupica.
Neveljaven email naslov