Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Flores zaseda posebno mesto med indonezijskimi otoki. Je eden redkih, ki nosi portugalsko ime, v večinoma muslimanski državi je skoraj povsem katoliški in ustvaril je idealne pogoje za razvoj rastafarijanstva kot na Jamajki. Obiskali bomo lokalno raggae skupnost, se podali globoko v pragozd med lokalna plemena in si privoščili skok na Komodo, kjer živijo največji kuščarji na svetu.
Ustvarjalki oddaje sta obiskali Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. V družbi župnika Zorka Bajca, ki je leta 2021 prejel tudi Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, sta se ustvarjalki podali prav v špico cerkve Svetega Jurija, kjer stoji prenovljeni 250 kilogramov težki kip nadangela Mihaela. Slednjega je Zorko Bajc, ki je sicer tudi imeniten turistični vodnik, restavriral in ga ponovno postavil v špico piranske cerkve. Iz špice zvonika pa še skok v župnijsko podzemlje, kjer se skrivajo zakladi sakralne dediščine. Piran ima namreč kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami in je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.
V trenutno prevladujočem trendu gradnje, kjer večina objektov teži k sodobnim oblikam, minimalizmu in enostavnim linijam, je že kar težko najti kaj izstopajočega. A to ne pomeni, da objektov, ki pobožajo z oblinami, igrivostjo in toplino, ni. Na Polzeli smo naleteli na rustikalno podeželsko hišo, na trenutke kot iz zgodbe o Rdeči kapici. Le da je v njej namesto babice svoj začasni dom našla družina košarkarja Žige Dimca. Sledi stanovanje z modrimi poudarki in z modrim načrtovanjem – predvsem opreme. Ravno s slednjim je bil dosežen učinek odprtosti, saj stanovanje na prvi pogled daje vtis, da je večje kot v resnici. Lahko rečemo, da so dosegli sijajen in stilsko dovršen izplen na manj kot 50ih kvadratnih metrih. Dočakali smo prvi vrt v letošnjem letu in posvetili smo ga vrtnici. Vrtnice so med najstarejšimi in še vedno najbolj priljubljenimi rožami. Presenetljivo pa je, da je pravih vrtničnih vrtov pri nas razmeroma malo. V rozariju imajo vrtnice namreč glavno vlogo, preostale okrasne rastline so le spremljevalke. Enega takih rožnikov smo našli na slovenski obali.
Obiskali smo Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. Kaj skriva pozabljena vasica Ajdna pod Stolom, ki leži pod Stolom in s svojim izročilom o Ajdovski deklici od nekdaj vznemirja domačine? V poznoantični vasici je na ogled postavljena osupljivo bogata arheološka dediščina, z izkopanimi zidovi in pokritimi objekti, ki pričajo, da je bilo na majhnem prostoru kar 27 objektov in preko dvesto prebivalcev, ki so imeli kar dve cerkvici. V eni izmed njih domišljijo buri ženski grob v osrednjem delu cerkve, ki naj bi bil po nekaterih domnevah celo grob Ajdovske deklice. Zadnja izkopavanja so na Ajdni potekala med letoma 1999 in 2004, ko so na dan nepričakovano prišli tudi predmeti iz 9. stoletja, iz časa staroslovenske kneževine Karneole s središčem v Karniju (današnji Kranj). V oddaji tudi več o Časarovem mlinu, ki je v dolini Ratkovskega potoka zaščiten kulturno-tehnični spomenik. V njem je zanimiv stroj na lesni plin in Francisova turbina. Bili smo prav v špici zvonika piranske cerkve Svetega Jurija in odkrivali zaklade sakralne dediščine v župnijskem podzemlju. Piran, ki ima kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami, je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.
Tokrat smo v Avtomobilnosti vozili novo generacijo škode superb, ki lahko večji del poti opravi z zgolj dvema motornima valjema. Po zaslugi malega elektromotor-čka, dodanega klasičnemu bencinskemu motorju. Preizkusili smo tudi hibridno toyoto, ki lahko vse dnevne vožnje opravi kar v celoti, izključno na elektriko. Ampak, ko potrebujemo družinski avto za vse možne potrebe, je dizel še vedno najboljša izbira. To je dokazal najnovejši renault kangoo.
Mesto, ki je v svoji zgodovini spreminjalo obraze in imena in bilo pomembno križišče med Evropo in Azijo, danes po krivem izginja s turističnega zemljevida zaradi strahu pred terorističnimi napadi. Mesto na dveh kontinentih bomo obiskali med časom ramazana, muslimanskega svetega meseca, ko pridejo razlike med posameznimi četrtmi še prav posebej do izraza. Na Velikem bazarju bomo srečali tv ekipo, ki snema najdaljši dokumentarni film na svetu, se povzpeli na strehe, kjer se je svojčas podil James Bond in z navijači Bešiktaša slavili zmago v turški nogometni ligi.
Ciper je otok z bogato kulturo, zgodovino in številnimi naravnimi lepotami. Spoznali bomo, kako je delitev otoka vplivala na usodo ljudi in celo živali, kakšna priložnost je sončna energija za državo, ki jo je močno prizadela zadnja gospodarska kriza in kako država, ki slovi predvsem po lepih plažah in čistemu morju, vzgaja tudi nove smučarske šampione.
V Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem smo obiskali unikatno ekološko letovišče, kjer sta v ponudbi na prvih dveh mestih narava in mir. Lastnik Tomaž Bolka, ki prihaja iz gostilniške družine, je o takšnem posestvu sanjal že od svojega 18. leta. A je trajalo kar precej let, da je želje uresničil. Bilo pa je vredno vztrajati, saj je rezultat zanimiv in navdušujoč tudi iz arhitekturnega vidika. Arhitekta sta dobila nalogo, da razmeroma majhno blokovsko stanovanje preuredita v sodobni dom za mlajši par, ki v stanovanju živi le občasno. Nova podoba je nastala ob zamenjavi inštalacij in z namestitvijo popolnoma nove notranje opreme. Poseben pečat pa sta vnesla s tem, da sta razkrila gradnik te zgradbe in mu namenila vlogo okrasnega elementa. Kako opremiti novo stanovanje za starejši par, ki se je odločil udobje hiše z vrtom zamenjati za stanovanje blizu mestnega središča? Tak izziv ni bil prav lahek zalogaj, še posebno zato, ker sta lastnika želela v nov dom vključiti umetniška dela, na katera sta zelo navezana. Nastalo je stanovanje z zares bogato teraso; je dovršeno uravnotežen ambient, v katerem se prepletata igrivost in zrelost.
V tokratni oddaji je v ospredju šibko promovirana Slovenska pisateljska pot, ki oživlja bogato zapuščino slovenske besede in jo kot literarno dediščino nazorno povezuje v sodobno doživljajsko zgodbo o pisateljih na posameznih lokacijah poti, namenjenim obiskovanju, spoznavanju, učenju, predvsem pa uživanju literarnega izročila, vezanega na posamezno krajino. Ustvarjalki sta obiskali Jurčičevo domačijo na Muljavi, ki je letos v znamenju obletnic. Ravno v tem letu se namreč praznuje 180 let od rojstva Josipa Jurčiča, stoletje mineva odkar se na Muljavi v letnem gledališču odvijajo predstave na prostem, letos pa obeležujejo tudi 160 let od izida povesti Jurij Kozjak. Del Pisateljske poti je tudi Stritarjeva kašča po kateri vodi Stritarjeva petkrat pranečakinja in Trubarjeva domačija, ki je dober primer vpetosti spominskih sob in rojstnih hiš v zgodbo turizma. Slednje so v turizmu velik izziv, še posebej zaradi zahtevnega vzdrževanja, domačije so namreč pogosto pod spomeniško zaščito, težava je gretje, nenehna obnova, izziv pa je tudi kako zgodovinske vsebine na zanimiv način prikazovati sodobnemu gostu. In če je večina rojstnih hiš ter spominskih sob slovenskih literatov povezana v Slovensko pisateljsko pot, pa so velika literarna imena v okolici Žirovnice povezava v Pot kulturne dediščine. Ta velja za najstarejšo tematsko pot v Sloveniji, povezuje pa Prešernovo domačijo na Vrbi ter rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna ter čebelnjak Antona Janše. Kot piko na i pa je v oddaji predstavljena tudi domačija Srečka Kosovela v kraškem Tomaju, kjer so se domačini pred kamero na svoj način poklonili avantgardnemu pesniku, ki je umrl star komaj 22 let.
Majhnih avtomobilov s štirikolesnim pogonom na trgu ni prav veliko. Tokrat smo vozili suzukija, ki že dolga leta navdušuje tudi po cestah slovenskega hribovja, pa ne samo s tem, ker zmore, temveč tudi, ker je hkrati zabaven. Protiutež malemu suzukiju je veliki toyota land cruiser. Avto, ki pelje po prav vseh cestah sveta. Mi smo ga preizkusili v škotskem narodnem parku; tistemu, ki navdušuje tudi kraljevo družino. Tam namreč takšne robustneže uporabljajo vsakodnevno. Oddajo zaključi mala Oplova corsa. Pogledali smo v zgodovino corsinega marketinga, obudili smo namreč namišljeno rock skupino CMON.
Stuttgart je prestolnica nemške zvezne dežele Baden-Württemberg. Je motor najbogatejše nemške regije in mesto, ki je svetu dalo Schillerja, nedrček in prvi avtomobil. V oddaji se bomo sprehodili čez zgodovino avtomobilske industrije in obiskali šefa oblikovlacev nove geneneracije mercedezov, Slovenca Roberta Lešnika. Stuttgart je sploh mesto priseljevanja in eden redkih krajev v Nemčiji, kjer multi kulti še deluje. Ste vedeli, da je najstarejši vinotoč Stuttgarta v štajerskih rokah?
Sodobna hiša v mirni okolici Bleda je dober dokaz zglednega sodelovanja med lastnikoma in oblikovalko interierja. S skupnimi močmi so namreč za štirimi zidovi sodobne hiše ustvarili domač, a sodoben dom, ki odraža potrebe in življenjski ritem mlade družine z domačim kosmatincem. Prej ali slej začnejo mladi razmišljati, kako iti na svoje in si ustvariti čisto svoj dom. Ni pa nujno, da zato zapustijo hišo staršev, kajti morda se ravno v njej skriva najboljše razmerje med samostojnostjo in intimo na eni ter finančno vzdržnostjo na drugi strani. Predstavimo vam mansardo, ki je prinesla oboje. Ponaša se z inovativnimi arhitekturnimi prijemi, predvsem pa se po prenovi kopa v dnevni svetlobi. Sledi še en primer, ko si je mlada družina uredila dom v hiši staršev, v nadstropju nekaj desetletij stare hiše. Čez čas, ko prvotna zasnova stanovanja, ki je bilo prepredeno s številnimi stenami in manjšimi prostori, ni več ustrezala njihovim potrebam, so začutili potrebo po temeljiti osvežitvi.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Preizkusili smo električno limuzino, ki je pokazala, da se avtomobilski proizvajalci dejansko učijo iz svojih napak. To je pokazalo tudi avtocestno potovanje do Splita. V Valenciji smo nabrali prve vtise o avtu, ki je videti kot japonski kolaček, upravljamo pa ga tako, kot bi jezdili konja. Po belokranjskem makadamu pa smo jezdili ameriškega konja, ki se ne pusti ukrotiti in brca z zadnjimi kopiti.
Spoštovanje do tradicije in dediščine bi moralo postati samoumevno, ko govorimo o prenovah starih objektov. Lastnikov dedek je objekt v Beli Krajini uporabljal kot vikend, kamor je hodil iskat svoj mir in skrbet za vinograd, v njem kuhal žganje in občudoval okoliško pokrajino. Razgledi so ostali, prav tako trdna navezanost lastnika na hišico, kjer je preživljal otroške dni, zato je padla odločitev – gremo v obnovo! V mirni ljubljanski soseski stanovanje sledi principu »zunaj in znotraj« in pri tem gre še korak dlje. Številne svoje posebnosti je namreč povzelo kar iz ovoja stavbe, v kateri se nahaja. Tako so na primer macesnovo oblogo s terase povabili še v dnevno sobo. O lesu še eno zanimivo dejstvo, ki se tiče otipa: v notranjih prostorih se ljudje lesa dotikamo več kot ostalih materialov. Torej je človekova naklonjenost lesu tudi povsem otipljiva. Kar še predobro ve naš naslednji gostitelj, človek mnogoterih talentov, ki si je v več kot 350 let stari hiši uredil dom, poln sproščenih in kreativnih idej. Pri rokovanju z lesom je še posebej spreten, zato brez obotavljanja sam zaviha rokave in skoraj je ni stvari, ki se je ne bi upal lotiti.
V tokratni oddaji sta ustvarjalki odkrivali kulturno dediščino Banjške planote, kjer je glavni steber ponudbe konjeniški turizem, prav tako pa je zgodovinski spomin vsidrana tudi kovaška obrt. Zakaj je Slavnik idealna izbira za kolesarje pred in po sezoni ter kakšen turistični potencial v sebi skriva Čičarija – pokrajina, ki je po krivici spregledana na turističnem zemljevidu. Ne spreglejte sprehoda z alpakami po čičarijski vasici Skadanščina in pogled v preteklost v vasi Golac.
Na predstavitvi peugeota 3008 se je prvič zgodilo, da smo vtise sprva nabirali ponoči. Razlog? Lebdeča armaturna plošča, ki nam je vzbujala zanimive občutke. Na Finskem smo preizkusili, kako lahko Nissanova elektronika pomaga odpraviti ali pa celo spodbuditi drsenje zadka oziroma driftanje. Na dvorišču velenjskega gradu pa smo primerjali novi Mercedesov kupe s starodobnim predhodnikom, ki zadnja leta skokovito pridobiva na vrednosti.
Za prvo spomladansko Avtomobilnost smo se odpravili v Ženevo, na legendarni avtomobilski salon, a žal ugotovili, da je samo še bleda senca nekdanjega blišča. Od velikih znamk je nastopil le Renault. A pripeljal je zvezdo, novo petko! Poglejte jo z nami, od blizu. Seveda smo v Ženevi Renault pobarali tudi glede prihodnosti Revoza. Zanimalo nas je, če bo proizvajal novega twinga. Iz te tovarne pa smo skupaj z gledalci Avtomobilnosti na pot pospremili najbolj slovenskega clia, tistega z oznako I feel Slovenia. Pika na i tokratne oddaje pa je volvo EX30. Avto, s katerim se je Volvo povsem usmeril v trajnostno poslovanje.
Na idilični lokaciji na obrobju zaselka, na Zaplani nad Vrhniko, stoji privlačna in očarljiva družinska hiša. Umaknjena pred sosednjimi objekti, s pogledi na okoliške travnike in gozdove. Prav tako zanimiva kot njena zunanjost pa je tudi njena notranjost. Imeli smo ta privilegij, da smo jo obiskali v času prave zimske idile. V središču Ljubljane je na mestu stare poslovne stavbe, v kateri so bili včasih trgovski prostori, zraslo novo poslopje s sedmimi stanovanji. Vsa imajo razkošne kvadrature, imenitne razglede na okolico, vrhnji dve pa še edinstveno teraso, ki poteka okoli celotne stavbe. Ni nas bilo treba preveč prositi, da smo se odzvali vabilu in si od blizu ogledali enega od dveh penthousov, v katerem pa se je posebno pozornost namenilo tudi prostoru, kjer preživimo tretjino svojega življenja. V eni najstarejših hiš na Starem trgu, v srcu starega ljubljanskega mestnega jedra, je svoje mesto našlo inovativno opremljeno stanovanje, ki spretno združuje šarm 'vintage' pohištvenih kosov in sodobnega minimalizma.
V turističnih strategijah so pogosto prezrti slovenski kraji na drugi strani državne meje, čeprav imajo zaradi svoje unikatne multikulturnosti velike potenciale razvoja, predvsem skozi produkte kulturnega turizma, kolesarstva, pohodništva in gastronomije. Takšen primer je trojezični prostor Beneške Slovenije, katerega sestavljajo Rezija, Nadiške in Kanalska dolina. Rešilna bilka razvoja teh beneških dolin v katerih je demografska slika vse bolj skrb vzbujajoča, je ravno turizem, ki bi ohranjal identiteto in nudil ljudem nove možnosti razvoja v sodelovanju z vsemi ustanovami v prostoru. Benečija ima tako vse možnosti, da v prihodnjih letih postane atraktivna turistična destinacija. Vasi, raztresene po pobočjih Kolovrata in Matajurja, so danes po večini prazne. Ti gorski kraji so po drugi vojni, ko je nanje padla železna zavesa, doživljali trpko usodo močne italijanske asimilacije. Vse, kar je dišalo po Slovencih je bilo enačeno s komunizmom in med ljudmi se je načrtno sejalo razdor in teror s skrivnimi organizacijami. Zlasti v prvem desetletju po vojni je Italija načrtno gospodarsko in kulturno zanemarjala obmejne beneške kraje, otroke v šolah in vrtcih pa so vzgajali izključno v italijanskem jeziku. Te vasi pa je prizadelo množično izseljevanje. Ljudje so odhajali v belgijske rudnike ali v Furlanijo, kjer so bili tovarne, delo in kruh. Dodatno pa je k izseljevanju pripomogel rušilni potres leta 1976. Razmere so se za slovensko manjšino spremenile šele leta 2001, pomembno vlogo pa je igral tudi kasnejši vstop v EU, ko je z zaščitnim zakonom Italija Beneške Slovence kočno le priznala kot del slovenskega naroda. Turizem bo imel v prihodnje ključno vlogo pri preživetju teh dolin, v katerih še vztrajajo Slovenci Videmske pokrajine. Zato sta ustvarjalki turistične oddaje Na lepše obiskali pozabljen in malce otožen svet Beneške Slovenije, kjer potomci Čedermacev pogumno negujejo beneško narečje in slovenski jezik. Kako živijo v vedno bolj izpraznjeni vasi Mašera, zakaj je Matajur sveta gora Beneških Slovencev in kakšen pomen ima Landarska jama? V oddaji pa tudi več o Muzeju SMO, ki v Špetru prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. Muzej je namenjen domačinom, ki svoje kulturne in okoljske posebnosti bolj malo poznajo in cenijo, kot tudi italijanskim in drugim turistom, ki o tem prostoru vedo le malo ali celo nič.
Neveljaven email naslov