Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za 252. Avtomobilnost smo se aktivno pridružili mednarodnemu dnevu prostovoljstva, namreč, novinar Miha Merljak je postal Prostofer. Torej voznik, ki prostovoljno opravlja prevoze starejših občanov. Prispevek je seveda tudi povabilo, da se Prostoferstvu morebiti tudi pridružite. Pri odločitvi vam v prispevku odgovorimo na najbolj pogosta vprašanja. V oddaji smo nabrali prve vtise tudi z novim Toyotinim kupejem C-HR, pri katerem izredno drzna oblika nikakor ni glavna odlika. Po slovenskih cestah pa smo ovinkarili z ogromnim električnim mercedesom, ki s svojimi voznimi lastnostmi zavrača naša pričakovanja. Primerjali smo dva rezervna dela znamke Mopar, tovarniškega in tovarniško obnovljenega. Ali smo našli razlike, poglejte v tokratni oddaji.
Najprej se podajamo v vasico nedaleč od Ptuja, kjer smo obiskali dom mojstra za električne in strojne inštalacije. Njegova hiša ni običajna – talne, stenske in stropne površine nudijo nenehno toploto, svežino in vizualno razgibanost. Lastnik pa si je dal duška tudi pri individualnih željah glede barv in materialov. Življenje je kratko in treba ga je zajemati z veliko žlico, slišimo pogosto. Pa vendarle, ni tako enostavno zbrati pogum in slediti svojim željam. Ponovno bomo pokazali drzno spremembo življenjskega sloga. Par, ki si je upal izstopiti iz korporativnega poslovnega sveta v samostojno podjetništvo, zapustiti mestno življenje in ga zamenjati za bližino najlepših gozdov in gora. V nasprotju s številnimi sodobnimi stanovanji, v katerih prevladujejo nevtralne ali pastelne barve, ponuja stanovanje v središču Ljubljane zares pestro barvno paleto. Tako barve kot teksture so usklajene, kar lahko pripišemo usklajenemu načrtovanju para arhitektk in njunemu sodelovanju z lastniki stanovanja.
V tokratni oddaji Na lepše se predstavlja Radovljica, kot šolski primer povezovanja v turizmu - tako med občino, Zavodom za turizem in turističnimi podjetniki na najrazličnejših področjih. Točka preloma se je za radovljiški turizem zgodila pred desetimi leti, ko so se gostinci zbrali na kriznem sestanku in postavili temelje za projekt Okusi Radol’ce. Ugotovili so namreč, da bo brez povezovanja vsak gostinec zase životaril, zato se v povezovanje povabili tudi okoliške kmete. Okusi Radol'ce tako letos že deseto leto ponujajo menije po enotni ceni in iz sledljivih sestavin. In če je Radovoljica že dobila svoje mesto, pa je naslednji korak na razvoju okolice, ki je turistično slabo prepoznavna. Begunje z zgodbo Avsenika in Elana, grad Kamen s pohodništvom, Kropo, Kamno Gorico, Lipniško dolino ter romarski turizem Brezja. Gre za mikrolokacije z zelo močnimi lokalnimi zgodbami, ki jih pa je potrebno še ozavestit v očeh obiskovalcev. In če je Radovljica vzoren primer povezovanja pa se na drugi strani Slovenije preohlapno razvija Kras Tu so prešibko povezani turistični ponudniki in kmetje, ponudba je kvalitetna a preveč razpršena in o njej se premalo govori. Ponudniki na terenu želijo večjo vidnost celotnega Krasa ter jasno strategijo, kako se bo na Krasu dolgoročno zapolnilo mrtvo sezono od decembra pa tja do konca marca. Želja po povezovanju pa je tudi na italijanskem krasu, kjer je vinar Benjamin Zidarich izrazil željo po ustanovitvi konzorcija tako slovenskih kot tudi italijanskih vinarjev, da bi zaščitili avtohtono vitovsko grganjo, eno najbolj neizkoriščenih vinskih sort pri nas. V oddaji pa tudi več o nagradi Kristalni Triglav, katero je na nedavnih Dnevih slovenskega turizma prejela Marjana Grčman.
V tokratni oddaji poročamo o dveh novostih glede nakupnega procesa avtomobilov. V vseh primerih je digitalen, pa naj gre za sestavljanje avta doma prek spleta in poznejši nakup v prodajnem salonu, ali pa celoten spletni nakup iz domačega naslanjača. Slednji je na razpolago tudi pri nakupu malega citroenovega amija, vozilca, ki med počasno vožnjo po conah 30 obrača glave, zato si ga je za svojo promocijo kupilo tudi podjetje z reševalnimi vozili. Zdaj iščejo način, kako bi na amija namestili avtomatski defibrilator. Oddajo zaznamuje tudi šarm novega mercedesa razreda E, v katerem se skriva najmodernejša tehnologija. Piko na i pa sta dodala dva primera Audijevih okoljskih projektov; s prvim opozarjajo na onesnaževanje z izsuševanjem močvirij, Audijev slovenski eko-projekt pa je ponudil iz smeti izdelane luksuzne potovalne torbe.
Naša dežela na vsakem koraku preseneča s svojo pokrajinsko raznolikostjo, ki se zrcali tudi v poselitvenih vzorcih, arhitekturi, kulturi in ljudeh. Za našo jubilejno oddajo smo se odločili, da vas peljemo na poseben izlet, in sicer v nebo, od koder bomo odkrivali to našo neprecenljivo Slovenijo na drugačen način ‒ to so Ambienti iz zraka. So projekti, ki narišejo nasmeh na obraz in pričarajo iskrice v oči. Franckina hiša je brez dvoma eden izmed teh - z lokacijo na vrhu hribčka in s čudovitim razgledom ter zgodbami, ki jih pripovedujejo stene, stare več kot 200 let. Ko gre za naše vrtove, smo tudi tukaj Slovenci nekaj posebnega. Oblikovanje pestre, premišljene ter sonaravno urejene okolice kaže na naš pristen in globok stik z naravo. Spoznali smo par, ki mu največ pomenita vrt in svet rastlin. Zato ne preseneča, da je njun rajski vrt zelo velik, vsebinsko bogat in poln življenja.
Ekipa Na lepše je raziskovala, kako se turizem razvija v nekoč popolnoma izpraznjenih Abitantih. Ta najbolj odmaknjena vasica koprske občine je bila avgusta 1987 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena in je vpisana v register kulturne dediščine. Nekoč je v vasi živelo okoli sto petdeset ljudi in tudi do sto dvajset glav živine, od katere je bilo odvisno življenje v vasi. Vsako leto so med drugim pridelali dobrih petsto hektolitrov vina, predvsem refoška, ki je veljal za eno od najboljših vin primorske regije. Druga svetovna vojna je vas zelo osiromašila, saj so prebivalci hranili kar tri vojske. V zadnjih letih pa vas tudi z različnimi dogodki ponovno začenja živeti. V samostanu in galeriji Kostanjevica na Krki ponujajo skozi delavnice grafičnega tiska in tako ohranjajo kulturno dediščino. Namig za jesensko rekreacijo predstavlja kompleks rovov pod Sveto Goro, ki predstavljajo edinstven in razvejan kompleks vojaške infrastrukture, katere so v živo skalo izkopali vojaki avstro-ogrske vojske, ki so se med letoma 1915 in 1917 na tem območju spopadali v dvanajstih bitkah Soške fronte. Za konec pa še ne čisto turistična zgodba o Mokrem potoku. Kočevarski vasici, ki je položena globoko v kočevske gozdove, na rob gozdnega rezervata. Mokri potok je bila mešana vas s slovensko-nemškimi prebivalci, kar je bil tudi razlog, da jo v Roški ofenzivi leta 1943 niso porušili. So jo pa zato z vojsko zravnali kasneje, ko je bil Mokri potok del varovanega in zaprtega širšega območja Kočevske Reke. V zadnjih desetih letih se je v Mokrem potoku oblikovala samozadostna vasica, ki jo je čisto na novo zgradila skupina ljudi, združena pod okriljem zadruge Mokri Potok. Zgodovina vasi se je začela na novo pisati leta 2013, z odkupom parcel ob Občine Kočevje. In tako je iz zaraščenega ter nekultiviranega prostora, kjer je bilo nekdaj posejanih 18 kmetij, nastala eko vasica 5-ih hiš in 18-ih prebivalcev. Njihov koncept ekološke gradnje, naravne pridelave hrane, z rabo obnovljivih virov energije, recikliranjem in čim manjšem ekološkemu odtisu, pa se želi v prihodnje odpirati tudi turizmu.
V jubilejni 250. oddaji smo se zopet družili z gledalci Avtomobilnosti. Uživali smo na idiličnem sončnem jesenskem izletu; po gozdnih cestah smo se mimo Krvave Peči nad Iškim Vintgarjem povzpeli na Slivnico. Cilj je bil preveriti, ali je jeep s samo prednjim pogonom sploh pravi jeep, pa tudi, kako se pri “dovoljeni" terenski vožnji izkaže električni pogon. V oddaji smo tudi delali; električno baterijo Fordovega električnega kombija smo izkoristili za napajanje električnih strojev. Katere stroje je priključil mizar, lastnik legendarnega forda T? In kaj je “vštekal” skakalni as Jurij Tepeš? Med vožnjo pa smo spoznali tudi povsem novega električnega volkswagna ID.7. Torej model, ki v električni dobi pomeni enako kot doslej priljubljeni passat.
Tisti, ki je goro prestavil, je začel z drobnim kamenjem. V primeru hiše v Beli krajini pa je tisti, ki je hišo prenovil, najprej v kot odložil tekaške smuči in puško ter v roke prijel čisto vse, kar je bilo potrebno za temeljito obnovo stare lesene domačije s častitljivo letnico. Klemen Bauer je strast do vrhunskega športa prelevil v ljubezen do stavbne dediščine. V mestu ob Dravi se je mlad par odločil dotrajano garsonjero preoblikovati v prijeten in udoben mali dom. Z domiselnostjo lastnikov in spretnostjo domačih mojstrov je nastal čudovit kotiček, kamor se za kratka obdobja rada preseli vsa družina. Kupiti stanovanje v prestolnici je za mlade marsikdaj preizkušnja potrpežljivosti, ampak mlada lastnika imata svoj recept. Kljub slabim obetom biti optimističen, si morda ogledati več deset potencialno primernih stanovanj in ko optimizem že skoraj skopni, še kar vztrajati. Ni hudir, da se nekaj ne najde! Pa čeprav le staro stanovanje v klavrni podobi in v bloku brez dvigala. Njune izkušnje kažejo, da lahko tudi tak grdi raček z dovolj truda postane beli labod.
Kako 50 kvadratnih metrov v bloku iz 70. let spremeniti v sodoben dom za dva? Novinarka Barbara Vidmajer in arhitekt Črt Jaklič se nista ustrašila klavrne podobe kupljenega stanovanja in sta se optimistično lotila prenove. Pri tem pa nista računala le na izvajalce, ampak sta za navdušujoč rezultat rokave zavihala tudi sama.
V tokratni oddaji Na lepše več o promociji kulturne dediščine v turizmu, na primerih, ko spomeniško zaščitene hiše postanejo sodobni turistični objekti in s tem kultura dobi, ne le stavbarsko, temveč tudi novo, živo vsebinsko vlogo. Ekipa je obiskala Golnarjevo viničarijo v pomurski vasi Sovjak, kjer ohranjajo stiskanje jabolk na tristo let stari leseni preši. Drugi primer žive kulturne dediščine je Klet in muzej Brumen. Obnovljena cimprača z letnico 1757, ometana z ilovico in primesmi slame, najdemo ob prleških vinogradih v kraju Koračica. Gospodar Anton Brumen je ob brunarici zasadil potomko najstarejše trte na svetu iz mariborskega Lenta, domačija pa predstavlja primer uspešne zgodbe o celoviti prenovi. Kot dokaz temu, je bil objekt uvrščen v izbor 17 najuspešnejše prenovljenih objektov kulturne dediščine v državi. V duhu kulturne dediščine smo v dolenjski vasi Podbočje obiskali Lovra Jurečiča, ki predstavlja novi val mladih kovačev. Lovro na roko kuje nože, med drugim se lahko pohvali tudi z naročilom za Ano Roš. V oddaji tudi o produktu Black Hole Trail, ki je bil na nedavnih Dnevih slovenskega turizma nagrajen s priznanjem Sejalec finalist. Ekipa oddaje Na lepše pa je obiskala tudi Črno na Koroškem, ki se po avgustovskih poplavah apokaliptičnih razsežnosti, že počasi odpira turizmu. Center Črne je v celoti saniran, prav tako so v bližnjih manjših hotelih že skoraj povsem odpravili posledice ujme.
DARS se je za novo zimsko sezono opremil z novimi stroji za pluženje. Seznanili smo se torej o izrednih tehničnih podatkih novih plugov, navdušil pa nas je že sam ritem pluženja. Posuti 625 kilometrov avtocest v eni uri namreč zahteva izredne sposobnosti planiranja. Skupaj z gledalci Avtomobilnosti smo sedli v nove volkswagne amaroke in se z njimi zapeljali med vinogradi Goriških Brd. Na dan snemanja je močno deževalo, zato so bile briške stezice povsem razmočene, a v tokratnem primeru smo se dežja razveselili. Na primeru alfe tonale pa smo primerjali, kako hitro iz ovinka potegne električni in kako bencinski motor. Hibridno in bencinsko alfo smo zato priključili na računalnik, dinamično odpeljali nekaj ovinkov in primerjali grafe na računalniku.
Arhitektki sta dobili nalogo načrtovati nov dom v manjši vasici za zakonski par. Vedeli sta, da bo nova hiša zamenjala staro kmečko hišo s kozolcem. Prav ta predhodnica ju je navdihnila pri snovanju nove hiše, ki zdaj zelo lepo vstopa v dialog s sosednjimi stavbami. Danes je v Sloveniji evidentiranih več kot 1000 degradiranih območij v skupni površini okoli 3.500 ha, med katerimi prevladujejo območja pretekle industrijske in obrtne dejavnosti. A tudi ta območja imajo svoj potencial. Na Bledu so na primer degradirano območje okoli opuščene tovarne spremenili v trajnostno grajeni medgeneracijski center in 60 oskrbovanih stanovanj. Nekdanji kraj duhov torej spet preveva živahen vrvež. Pokažemo prenovo trisobnega stanovanja za mlado družino. Slednje je bilo pred prenovo sicer v dobrem stanju, vendar tlorisna zasnova ni bila najbolj funkcionalna in ni ustrezala potrebam družine, ki si je želela več svetlobe, shranjevalnih površin ter – več svobode.
Kako se po avgustovskih poplavah razvija turizem na Solčavskem? Zakaj je domačija Šturmajce primer dobre prakse, kako oživljati kulturno dediščino? Hodili smo po Risovi poti na Kočevskem.
Kadar se odločimo za gradnjo nove hiše, ki bo postala naš dom, je to odločitev za več desetletij. Par v najboljših letih, še vedno zelo aktiven, je sklenil postaviti novo hišo, a sta pri tem že mislila na prihodnost, ko bodo ptički odleteli iz gnezda… Kako priti do lastniškega doma je vprašanje, ki si ga mladi pari danes pogosto postavljajo. Pri nas je še vedno veliko predimenzioniranih nepremičnin, kjer so po odhodu otrok ostali le še starši. Tokrat si bomo ogledali zgleden primer, kako si je mlad par uredil dom na nekoč prazni podstrehi družinske hiše. Kar trojna vrata vodijo v kuhinjo zakoncev, ki smo ju obiskali na Ptuju. Čeprav sta hišo zgradila pred skoraj 20 leti, ko je bila moderna razgibana arhitektura, sta navdih za gradnjo poiskala v tradicionalnih oblikah in naravnih materialih, hkrati pa poskrbela za harmonično vez z vrtom.
V novembrskem duhu smo obiskali pozabljene katakombe v Malečniku. Kakšna pogrebna kulturna dediščina se skriva na mariborskem pokopališču Pobrežje? Spomnili smo se umrlih vojakov v nemški kostnici v Tolminu, ki so padli na bojiščih ob Soči v 12.Soški bitki. Domačini v goriških vaseh nad Kanalom pa so posebej za oddajo Na lepše obujali avtentične pogrebne običaje in mrliške pesmi.
Ekipa Avtomobilnosti se je tokrat udeležila premiere malega in poceni električnega avtomobila iz Evrope. Narejen je na novih, bistveno bolj robustnih baterijah, ki naj bi zdržale bistveno dalj časa, povrhu pa so tudi cenejše. V 248. oddaji torej med drugim predstavljamo avto, ki ima velik potencial, da elektromobilnost resnično približa tudi širšim množicam, ne le bogatejšim.
Kam pobegniti iz stresnega, hektičnega vsakdana, da si napolnimo baterije in sprostimo glavo? Kje bi bilo popolno pribežališče za preživljanje vikendov in dopusta? To se je spraševal tudi naš gostitelj, ki pa je hitro našel odgovor. Na Gorenjskem, v Gozdu Martuljku, je kupil parcelo, na katero je postavil počitniško hišo, vredno vse pozornosti. V zasanjanih Brkinih, kjer pokrajina valovi od sadnih nasadov in mogočnih gozdov, si je dom uredil mlad par. Pa ne kar kakršen koli dom. Njuno domovanje je namreč oblikovano z velikim spoštovanjem do lokalne identitete in tradicije ter je dober dokaz, da najbolj pristni interjerji nastajajo v sozvočju z lastniki. Še bolje, s pomočjo njihovih spretnih rok in ustvarjalnih idej. Stanovanje v tristanovanjski stavbi blizu Medvod je nekaj posebnega zato, ker sta ga kupila arhitekta za svojo družino. Ob nakupu so ju čakali prazni, neopremljeni prostori. Seveda smo bili radovedni, kako sta strokovnjaka dane razmere prilagodila svojim željam in zahtevam.
Kam se turistično razvija Kozjanski park skupaj z Gradom Podsreda? Kako so v Soteski Vintgar omejili prekomeren turistični obisk in zakaj je Grad Rajhenburg primer dobre prakse, kako na podeželju avtentično oživljati grajske vsebine?
Lansko leto smo na osvežitvenih vožnjah za starejše opazili nekatere napake voznikov v zrelih letih. Le-te se lahko odpravi tudi z elektronskimi asistenčnimi sistemi v modernih avtomobilih. Izbrali smo torej šest avtomobilov s takimi sistemi in se s seniorji odpeljali, ne na osvežitveno, temveč na seznanitveno vožnjo.
To jesen se redno sprašujemo, koliko si Slovenci upamo, ko gre za spremembo življenjskega stila. In prijetno presenečeni ugotavljamo, da navdihujočih zgodb kar ne zmanjka. Tokratna se odvija na Goričkem, natančneje v Motovilcih, kjer si je svoje novo ognjišče zakuril karizmatični kuharski mojster Bine Volčič. V novejši večstanovanjski stavbi v Ljubljani so skupni hodniki zasnovani tako, da hkrati povezujejo ter ločujejo ‒ in sicer v obliki mostov, ki ustvarjajo zračen, lahkoten in svetel ambient. Inovativno in posebno pa je tudi eno od stanovanj, ki ima poleg rdeče niti še zeleno. In zakaj ravno zeleno? Ker so kotički v njem premišljeno opremljeni z rastlinami, zaradi manjše kvadrature pa tudi s številnimi drugimi praktičnimi rešitvami. V starejši ljubljanski stavbi sta arhitekta prenovila 65 kvadratnih metrov veliko mansardno stanovanje v sodobno urbano bivališče. Stanovanje ima sicer lepe razglede, nima pa balkona ali terase – in za pristen stik z naravo so poskrbeli z edinstveno zeleno oazo v spalnici.
Neveljaven email naslov