Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Dolenjski obzornik utripa življenje Dolenjske, njenih dolin in gričev v objemu dolenjskih rek in potokov. V njej so skozi različne prispevke predstavljeni raznovrstni dogodki, delo različnih društev in posameznikov ter lokalne posebnosti v dolenjskih občinah.
Posavski obzornik je oddaja, ki predstavlja življenje Posavja, natančneje štirih občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica. V njej so skozi različne prispevke predstavljeni raznovrstni dogodki, delo različnih društev in posameznikov ter lokalne posebnosti, ki jih nikoli ne zmanjka.
Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.
Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Spominska plaketa Avgusta Pavla. Letošnja prejemnica je dolgoletna ravnateljica števanovske šole Agica Holec.
Stric Geza pripoveduje. V Monoštru predstavili 26. knjigo v zbirki Med Rabo in Muro.
Cerkev Marije Vnebovzete pri Gradu. Na območju nekdanje Ogrske vabi svoje vernike že več stoletij.
Velikonočne misli. K bolj doživetemu prazniku prispevajo tudi pasijonske jaslice v graški cerkvi.
Že peto leto zapored se je v Oplotnici zbralo 12 narodno-zabavnih ansamblov na Festivalu pod Pohorjem, ki bo v zakladnico slovenske narodno-zabavne glasbe prispeval 12 novih skladb. Vabljeni k ogledu drugega dela.
VLOŽENI CVETOVI MAGNOLIJE
Še vedno lahko naberemo zanimive cvetove magnolije. Venčne liste tega okrasnega grma ali drevesa v Jugovzhodni Aziji, od koder izvira, uporabljajo v kulinariki. Dišeči 'material' je hvaležna delikatesa, ki jo pripravimo mimogrede, kot je v Dnevniku lastnih izkušenj storila Ana-Marija Berk.
KROMPIR
Z mislimi smo morda že pri pečenem mladem krompirčku, a vseeno ne hitimo s sajenjem na prosto. Gomolje posadimo, ko so tla ogreta na vsaj 8 stopinj Celzija in je malo možnosti za aprilske ohladitve. Tako je manj verjetno, da se razvijejo bolezni in škodljivci.
ZELENJAVNI VRT Z VANESOM HUSIĆEM
Če s krompirjem morda še čakamo, pa v toplih dneh na gredice že sadimo prve rastline v novi sezoni. Tokrat bomo v Vanesovih vrtnih nasvetih izvedeli, na kaj moramo biti pozorni pri kupljenih sadikah in kako vzpostavimo čim bolj zdrav vrt.
SPOMLADANSKI NASAD
Nepopisno ugodje nas preveva, ko nam ob prebujeni naravi naklonjenost kažejo cvetovi izbranih rastlin, ki smo jih razporedili v spomladanske nasade. Zunanjo zasaditev, ki naj bo v dovolj težkem loncu, s praprotjo, maroško marjetico in drugimi lepoticami opiše Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe.
GORENJSKI NAGELJ
Z gorenjskimi nageljni, ki bodo poleti pozornost pritegovali z rdečimi cvetovi na dolgih poganjkih, je vse leto kar nekaj dela. Potem ko jih Irena Hozjan že med prezimovanjem redno čisti in škropi proti ušem, pa je aprila zadnji čas, da jih s hčerko pripravita za na okenske police.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Poznate zgodbo o Martini, ki stanuje v loncu in njenem prijatelju Dečku, ptičjem strašilu, ki prihaja k njej na obisk s svojega polja? Začelo se je zelo preprosto.
Najprej je bila Martina sama. V svojem svetu nekje sredi oblakov je zjutraj prilezla iz pisanega lonca in zvečer vanj odšla spat. Vmes pa je počela marsikaj zanimivega. Lepega dne pa v njen svet vstopi ... ptičje strašilo! Strašilo je sprva precej nerodno, počasi pa postane odličen tovariš pri Martininih domislicah.
Ta se zelo veseli: končno ima nekoga, ki mu lahko reče lepo besedo, ki ga lahko nauči kaj novega in mu včasih tudi ponagaja. Tako sta Martina in strašilo z vsakim dnem bolj nerazdružljiva prijatelja, ki skupaj odkrivata svet okoli sebe in se zabavata.
V krtini Studia Kriškraš telefoni zvonijo brez premora. Seveda, za gasilca Bora je veliko dela, nešteto reševalnih akcij ga čaka, ampak katere se lotiti prve? In kje je gasilska cev, jo je kdo videl? Sploh pa se mora pravi gasilec dobro pripraviti na akcijo. Čas pa hitro teče in vsi so že neučakani. Ali bo Borčku uspelo rešiti zagate še pravočasno? Dajmo, gasilec Bor! … Tudi Gasilka Katarina in njen pogumni očka ti pomagata! Na reševanje in gašenje!
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsak petek ob 18.05 na prvem programu Televizije Slovenija.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Izvedeli boste, kako pomembno je razvrščanje izdelkov na police, označevanje cen in še veliko tega, kar morajo znati dijaki Srednje trgovske in aranžerske šole Ljubljana. O tem, da smo Slovenci res pomemben igralec na področju gradenj potniških križark po svetu, pa smo se prepričali v podjetju Metalika iz Sevnice.
Dr. Marjan Toš je otrok Slovenskih goric, po poklicu profesor zgodovine in geografije z doktoratom iz zgodovinske antropologije. Bil je novinar, uslužbenec organov za notranje zadeve, vodil je delavsko univerzo in strokovne službe Lovske zveze Slovenije, najdlje pa je bil vodja Kulturnega centra Sinagoga in prvi direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Vabimo vas, da si pogovor z dr. Marjanom Tošem v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 8. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Dokumentarni film Kje smo doma izpostavlja temeljna problemska področja, ki imajo izjemen vpliv na delovanje Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja ter s tem posegajo v kakovost življenja uporabnikov – in vsakega posameznika v družbi. ZUDV Dornava že 30 let uspešno izvaja deinstitucionalizacijo. Ta temelji na individualnem pristopu, torej na posameznika naravnanem načrtovanju in podpori ob upoštevanju njegovih pravic, avtonomije, dostojanstva.
V dokumentarnem filmu so v ospredju različna vprašanja, predvsem pa je razbrati skrb, kako se bodo v načrtovani skupnostni oskrbi znašli posamezniki, katerih potrebe so tako posebne, da potrebujejo 24-urno pomoč ali nenehno zdravstveno nego.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Na Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali s srbsko režiserko Milo Turajlić, hrvaškim režiserjem Elvisom Lenićem in slovensko režiserko Majo Weiss o njihovih najnovejših filmih, ki jih povezuje naša nekdanja skupna država Jugoslavija. Mila Turajlić v filmskem eseju Neuvrščeni: Dosje Labudović odkriva delo Titovega snemalca Stevana Labudovića in se sprašuje, kam je izginil glas neuvrščenih. Elvis Lenić v dokumentarcu Ladja prikazuje, kaj je po obdobju hrvaške tranzicije ostalo od puljske ladjedelnice Uljanik, nekoč simbola jugoslovanske industrije. Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna Maje Weiss pa je portret štirih ljudi, rojenih v Sloveniji, ki so jih nacisti med drugo svetovno vojno v okviru rasnega programa Lebensborn dali v posvojitev in jim spremenili identiteto.
