Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.
Najprej bomo govorili o dolgoletnih težavah istrskih kmetov, ki jih imajo zarad isuše. Že desetletja se govori o novih akumulacijah in namakalnih sistemih, a se kaj veliko ne premakne. Na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni so nas podučili o varnem delu z vrtnim in drugim orodjem. V tem obdobju prihaja namreč do številnih nesreč, ki jim botrujejo predvsem slabo vzdrževano orodje, pomanjkanje znanja in neuporaba varovalne opreme. Bili smo na 56.-tem mednarodnem sejmu Vinitaly v Veroni, kjer so se uspešno predstavili tudi slovenski vinogradniki in vinarji. med uspešne pridelovalce se vpisuje tudi mlad vinar iz Goriških Brd, ki je po slučaju prejel izjemno priznanje za svoje vino.
Šli bomo v Park Škocjanske jame, kjer so zaključili še enega v vrsti projektov, ki so namenjeni obnovi travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Zamejski kolegi pa nam bodo predstavili tržaški sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale.
Belokranjski obzornik pripoveduje o dogajanju in življenju na sončni strani Gorjancev. To je v treh občinah – Metliki, Črnomlju in Semiču – še kako pestro in raznoliko: od bogatega kulturnega izročila, kmetijstva, naravne in kulturne dediščine, ki jih skozi različne dogodke z živo sliko zapiše tudi oddaja Belokranjski obzornik. V njej ne manjka raznolikih vsebin o praktično vsem, kar se dogaja v Beli krajini.
Oddaja Utrip Ormoža predstavlja dogodke iz Spodnjega Podravja, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Kjer ne zamujajo z razvojem, a ostajajo zvesti tradiciji svojega pogleda na življenje in svoji prleščini ter običajem, trdno povezanim z vinorodnim okolišem. Oddaja že več kot četrt stoletja beleži utrinke gospodarskih, političnih, kulturnih, športnih in drugih dogodkov v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
KO PONAGAJA APRILSKO MUHASTO VREME
Še vedno se vrtičkarji oziramo v nebo, upajoč, da se napovedi temperatur pod lediščem ne bodo uresničile. Tudi tokrat smo povabili Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo, da nam pojasni, ali so ukrepi pri zelenjavnih posevkih in sadnem drevju še smiselni.
APRILSKI VRT V BELEM
Aprila se domišljen vrt gospe Branke v Brunšviku obarva v ... belo! Belo cvetijo drevesa, grmovnice, cvetlice. Ljubiteljica vrtnic tokrat pripoveduje, kako so te trajne rastline našle pot do njenega vrta in srca.
PREPLET VRBOVIH VEJ
Vrbe se v zgodovini niso izkazale uporabne le za spletanje košar. Sebastjan Lipar jih vidi tudi kot lep okras ob robu vrtov. Tokrat bo pokazal, kako ustvariti edinstveno vrbo, katere deblo bo čez nekaj let videti kot prepletena kita.
TRAJNI SEZONSKI NASAD
Sezona trajnic in enoletnic je že v polnem razmahu. Čas je, da očistimo trajni sezonski nasad. Klementina Tement predlaga, s katerimi rastlinami nadomestiti odmrle rastline. Posezimo po cvetlici ali zelišču, ki ni užitno le za nas, ampak tudi za čebele.
navrtu@rtvslo.si
Pregled tedna ptujske televizije PeTV je tedenska splošnoinformativna oddaja o dogodkih iz ptujske občine in okolice, ki zagotavlja uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Ptujski festival narodnozabavne glasbe Slovenije je potekal v živo. Gledalci televizije si ga bodo lahko ogledali v dveh delih. Vabljeni k ogledu prvega dela!
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Kdo so Žor, Žortek in Žovro? Žoge, ki slišijo na imena Bor, Črtek in Lovro! Prijatelji se veselo igrajo in poskušajo postati čim bolj okrogli. In kdo bo prvi pristal v golu? Dajmo, navijajmo! Tudi Maks se nam bo pridružil in pokazal svoje nogometno znanje.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje.Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Tako Grmovi na Polju kot Kukovčevi v Bukovcih preživljajo prijetne praznične dni. Pred Nežko in Tončkom so prelomni trenutki. Bo Nežki uspelo povedati staršem o skriti ljubezni in morebitnem snubljenju? Kaj bo rekel oče in kaj prinaša začetek leta 1930, boste izvedeli v 4. delu nadaljevanke.
Marjan Šrimpf in snemalec Robert Kranvogel sta se na potovanju po Aziji za deset dni z najetim avtomobilom podala po Maleziji. Dežela nasprotij združuje tropske plaže, bujno džunglo, zanimiva mesta in veliko arheoloških spomenikov. Nekaj tega utripa boste lahko videli v tem potopisu, ki je začel nastajati v prestolnici Kuala Lumpur, znani po visokih stolpih Petronas Twin Towers in starem delu mesta s kulinarično tradicijo. Bila sta tudi v nacionalnem parku Taman Negara in številnih drugih zanimivih predelih te lepe azijske države, ki je postala samostojna leta 1963.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom
(1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi
skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.
Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom
dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte,
kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.
