Na FeNS-u so začeli najbolj uspešni glasbeniki. FeNS-a se je v vseh letih udeležilo že več kot 1.500 izvajalcev z več tisoč spremljevalci in podporniki …,
med najbolj uspešnimi pevkami, pevci, skupinami so Tinkara Kovač, Eva Černe, Ajda Stina Turek, Lea Sirk, Aleksandra Čermelj, Ylenia Zobec, Eva Boto, Sara Briški Cirman – Raiven, Brigita Šuler, Nastja Gabor, Ditka Čepin, Siddharta, Kingston, Nude, Tina Marinšek (s skupino Ultra), Lara Baruca, Alya, Polona Furlan, Andraž Hribar, Monika Pučelj, Pika Božič, Botri, Foxy teens … Na FeNS-u sodelujejo mladi glasbeniki iz Slovenije, Srbije, BiH, Makedonije, Hrvaške, Črne Gore, Italije, Madžarske, Bolgarije, Rusije, Belorusije, Kazahstana, Ukrajine, Romunije, Malte, Izraela, Latvije, Litve, Estonije …
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.
Ponovno vas vabimo na sprehod po naši prelepi Primorski. Čakajo nas zanimive zgodbe.
Izvedeli bomo, kakšni so pogoji kmetovanja v krajinskih parkih. Vrnili se bomo v čas pred traktorji in drugo mehanizacijo, ko so hlode iz gozdov vlekli konji. Mineva natanko 30 let od prvega resnejšega protesta morskih ribičev, ki so 24. junija 1994 zaprli cesto na Črnem Kalu. Izvedeli boste, kaj vse so v peteklih letih dali skozi oljkarji in njihova drevesa ter kako vplivajo podnebne spremembe na okus in značilnosti oljčnega olja. Obiskali smo prireditev Okusi vipavske v prelepem ambientu Lanthierijevega gradu v Vipavi. V Gabrovcu v občini Zgonik na tržaškem Krasu smo obiskali mlado cvetičarko in pridelovalko enoletnic ter trajnic, ki cvetje goji na prostem in to na ekološki način. Za konec pa še zanimiva reportaža s Kraškega traktorskega zbora v Dutovljah.
Posavski obzornik je oddaja, ki predstavlja življenje Posavja, natančneje štirih občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica. V njej so skozi različne prispevke predstavljeni raznovrstni dogodki, delo različnih društev in posameznikov ter lokalne posebnosti, ki jih nikoli ne zmanjka.
Oddaja Utrip Ormoža predstavlja dogodke iz Spodnjega Podravja, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Kjer ne zamujajo z razvojem, a ostajajo zvesti tradiciji svojega pogleda na življenje in svoji prleščini ter običajem, trdno povezanim z vinorodnim okolišem. Oddaja že več kot četrt stoletja beleži utrinke gospodarskih, političnih, kulturnih, športnih in drugih dogodkov v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
RAHLJANJE ZEMLJE
Človeštvo je izumilo številna orodja in pripomočke za rahljanje tal, z njimi pa odstranjujemo tudi plevel. Martina Plohl Krevh, odvisno od posevka in zbitosti zemlje, uporablja ruske vile, trirogi rahljalnik pa tudi posebne rokavice.
PO TOČI
Kako so pri Krevhovih, ki jih je v začetku junija presenetila toča, pomagali rastlinam? Čeprav je padala samo deset minut, jim je razbila steklenjak in poškodovala večino posevkov. Nekaj so jih morali že v celoti odstraniti z grede, da bi preprečili okužbe.
OGNJEVKA
V deževni pomladi se marsikje z okužbami spopadajo sadna, tudi okrasna drevesa. Tokrat več o ognjevki ali hruševem ožigu, ki se že razvija na jablanah, kutinah, šmarni hrušici ... Pri izrezovanju bolnih vej pazimo na higieno.
UŽITNE RASTLINE S TRAVNIKA
Če nimamo vrta, naj pa tekne kaj iz narave. Gozdovi in travniki spomladi ponujajo obilje užitnih divjih zeli. Med njimi Karmen Gajšek predstavi tudi koprivo. Ustrezno pripravljeno, da nas ne 'opeče', pojemo kar presno.
PESTO IZ DROBNJAKA
Kdo ga ne pozna? Šnitloha, drobnjaka? To najmanjšo vrsto užitnih čebul Mateja Reš predela v gostljato omako. Razmažemo jo po kruhkih, po želji dodamo skuto ali kislo smetano. Recept nam bo pokazala v oddaji.
Pregled tedna ptujske televizije PeTV je tedenska splošnoinformativna oddaja o dogodkih iz ptujske občine in okolice, ki zagotavlja uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Na FeNS-u so začeli najbolj uspešni glasbeniki. FeNS-a se je v vseh letih udeležilo že več kot 1.500 izvajalcev z več tisoč spremljevalci in podporniki …,
med najbolj uspešnimi pevkami, pevci, skupinami so Tinkara Kovač, Eva Černe, Ajda Stina Turek, Lea Sirk, Aleksandra Čermelj, Ylenia Zobec, Eva Boto, Sara Briški Cirman – Raiven, Brigita Šuler, Nastja Gabor, Ditka Čepin, Siddharta, Kingston, Nude, Tina Marinšek (s skupino Ultra), Lara Baruca, Alya, Polona Furlan, Andraž Hribar, Monika Pučelj, Pika Božič, Botri, Foxy teens … Na FeNS-u sodelujejo mladi glasbeniki iz Slovenije, Srbije, BiH, Makedonije, Hrvaške, Črne Gore, Italije, Madžarske, Bolgarije, Rusije, Belorusije, Kazahstana, Ukrajine, Romunije, Malte, Izraela, Latvije, Litve, Estonije …
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Črtica bo plesala kot bela labodka. Komaj čaka, da vidi svojo prelepo belo oblekico. Malce nenavadno je le, da ji Lovro oblekice noče pokazati? Lovro je očitno nekaj zakuhal … natančneje, prebarval … in zdaj se bo moral izvleči iz godlje. Med nepredvidenimi zapleti se na srečo lahko malce sprostimo: Ana Marisa nas bo s čudovitim petjem in plesom popeljala med prave labode.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje.Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
120 let Pokrajinskega muzeja v Mariboru lepo ponazarja misel: »Na koncu vsi hrepenimo za starimi časi in za ljudmi, ki so bili z nami na začetku«. Kdo so bili, kako muzej deluje v sodobnem času in kako se umešča v širši prostor, so vprašanja za direktorico Pokrajinskega muzeja Maribor, kustosinjo v tem muzeju, in nekdanjo direktorico dveh slovenskih muzejev.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Tokratni pripovedovalec Spominov Vladimir Bertoncelj je bil rojen leta 1932 v vasi Vaše pri Medvodah. Njegovo otroštvo med Vašami, Medvodami in Goričanami ter življenje njegove številne družine je zelo zaznamoval čas druge svetovne vojne. Po vojni je kot strojnik, vzdrževalec strojev, najprej delal v medvoški tekstilni tovarni, potem pa so vse še samske delavce iz tovarne napotili na delo v Titove zavode Litostroj v Ljubljani, ki so jih prav takrat gradili in zagnali prvo proizvodnjo. Litostroj so poleg zaposlenih delavcev in mojstrov, ki so tja prihajali na delo od doma, gradili nemški ujetniki in slovenski politični zaporniki, ki so bili ves čas nastanjeni na gradbišču, nadzorovanem ter strogo zavarovanem z bodečo žico in stražnimi stolpi. V Litostroju je Miro Bertoncelj delal do upokojitve in bil na njihovih gradbiščih elektrarn po vsem svetu. Po upokojitvi se je ves posvetil družbenopolitičnemu delu in bil dolgo legendarni predsednik Zveze borcev Medvode.
