Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Hu je žalosten, ker ne dobi razglednice s počitnic. Ela in Oskar ga poskusita razveseliti.

Ob torkih se z vami prebuja Mojca Mavec. Prva ura druženja prinaša najprej pregled črne kronike z dr. Damijano Žišt in astrološko napoved z astrologinjo Mojco Gregorčič. V rubriki Jezikovni zaplet rešujemo najpogostejše napake pri uporabi slovenskega jezika, v rubriki Svetujemo-varčujemo pa izpostavljamo najrazličnejše nasvete o varčevanju na različnih področjih. Katja Tratnik odkriva zanimive kotičke Slovenije, z našimi kuharskimi mojstri pa kuhamo po receptih naših babic. Z nami so jutra lepša!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Gospa Meldrum je doživela pravi izbruh jeze in razbila posodo Meldrumovih. Zdaj se boji, da jo bodo odpustili. Medtem Ivy odkrije, kam so šli v resnici kolači, ki jih je pekla gospa Lipton. Poppy predstavi Dickieja družini, Cissy pa pove očetu, da bo na volitvah kandidirala na listi socialistov.

YOU RANG, M'LORD? / Velika Britanija / 1988–1993
scenarij: David Croft, Jimmy Perry
režija: David Croft, Roy Gould
v glavnih vlogah: Paul Shane (Alf Stokes), Jeffrey Holland (James Twelvetrees), Su Pollard (Ivy Teasdale), Perry Benson (Henry), Barbara New (Mabel), Brenda Cowling (gospodinja Lipton), Donald Hewlett (Lord George Meldrum), Michael Knowles (Teddy Meldrum), Mavis Pugh (Lady Lavender), Susie Brann (Poppy), Catherine Rabett (Cissy), Angela Scoular (Lady Angela Shawcross), John Horsley (Sir Ralph Shawcross), Bill Pertwee (policist Wilson)

Zavist se je med Slovenci že zdavnaj udomačila, saj je o njej pisal že Valvasor, svoj prostor pa je našla tudi v številnih pregovorih. Kaj in zakaj zavidamo? Kako močno zavist zaznamuje Slovence? Je res del naše nacionalne biti, značaja? Kako se kaže, od kod izvira, kaj nam povzroča? Se znamo soočiti z njo? Kaj o zavisti pravijo tisti, ki jo občutijo zaradi svojih uspehov, bogastva, bolj zelene trave? Svoje poglede in izkušnje o pregovorni slovenski zavisti razkrivajo strokovnjaki in posamezniki z različnih področij: psihologije, zgodovine, prava, duhovnosti, športa, umetnosti. Dopolnjujejo jih zgovorne upodobitve in ilustracije zavisti slovenskih avtorjev.

Za Tednik je spregovorila vdova enega izmed delavcev, ki so umrli v eksploziji v Melaminu. Star je bil 35 let. Kot pravi, jo boli odnos vodstva podjetja, saj je nihče ni niti poklical.

Odločitev enega izmed medijev, da ukine anonimne komentarje pod novicami je sprožila vihar. Gre res za omejevanje svobode govora ali pa bi morali tak korak storiti vsi mediji?

Začela se je sezona gasilskih veselic, ki so med najbolj obiskanimi prireditvami pri nas. Zakaj so veselice tako priljubljene in kateri narodnozabavni ansambli nastopajo največkrat?

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Narava je že dolgo žrtev onesnaževanja, podnebnih sprememb, krčenja gozdov, divjega lova. Vse le zato, ker v želji po dobičku tako hoče peščica najvplivnejših, vlade posameznih držav pa za varovanje narave ne poskrbijo. A skupine aktivistov, filozofov, pravnikov in sodnikov z vsega sveta so se odločile posoditi svoj glas tistim, ki se ne morejo braniti. Na sodiščih se v imenu živali, gozdov in rek borijo za pravice narave.

GREEN JUSTICE, QUAND LA NATURE PORTE PLAINTE / GREEN JUSTICE, CAN THE LAW SAVE THE PLANET / Francija / 2021 / Režija: Stenka Quillet

Za mnoge starše je nakup šolskih potrebščin velika skrb. Zato Slovenska karitas že 15. leto zapovrstjo pripravlja akcijo z naslovom »Pokloni zvezek«. Letos v akciji sodeluje kar 226 osnovnih šol in 126 vrtcev.

»Zlati naložbi zame in za skupnost - učenje in znanje«. S tem naslovom so pospremili na pot novo »Rastočo knjigo« na OŠ Lava v Celju. V časih velikih sprememb in še večjih preizkušenj, ki vse pogosteje postavljajo pod vprašaj pomen znanja in strokovnosti, so se na OŠ Lava odločili, da se bodo v novi knjigi posvetili mnogoterim vidikom znanja in ustvarjalnosti.

V galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava so se z razstavo »Utrinek časa za vse čase« poklonili 140. obletnici rojstva fotografa Petra Nagliča iz Šmarce pri Kamniku. Na ogled so postavili likovna dela, ki jih je na povabilo Nagličevega vnuka Matjaža Šporarja po motivih Nagličeve fotografske zbirke poustvarilo oz. interpretiralo devetindvajset sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Az adás a lovagkorról szól. A gyerekek ellátogattak a lendvai várba, ahol kézbe vehettek kardokat, pajzsokat és páncélos kesztyűket. A kis ovisok maguk készítettek kastélyokat és vitézeket, pajzsokat dobozokból, a lányok pedig gyönyörű nyakéket, majd egy igazi lovagi tornát és lakomát is bemutattak.

Tema oddaje je viteška doba. Otroci so obiskali lendavski grad, kjer so lahko dobili v roke meče, ščite in viteške rokavice. Izdelovali so gradove, viteze in ščite iz škatel, deklice še čudovite ogrlice, prikazali pa so tudi pravi viteški turnir in pojedino.

A műsor a Bethlen Gábor Alapkezelő Zrt. (www.bgazrt.hu) támogatásával készül.

V tej oddaji bomo iskali najnevarnejša orožja v živalskem svetu: najhitrejše čekane in žival, katere tišina je smrtno nevarna. Preizkušali bomo tudi najnevarnejše lovke, ki pripadajo orjaškemu lignju.
Čeprav imajo vsi glavonožci lovke s priseski, ima ta ligenj v njih skrito še posebno nevarno orožje.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vsak dan je na begu pred vojno in zatiranjem mnogo ljudi. Zgodba Afganistanca Mahbuba Alizade priča prav o tem. Bavarska je zdaj njegova nova nova domovina, Mahbuba pa je že postal gorski vodnik pri Nemški alpinistični zvezi.
Mostovi so od nekdaj povezovali ljudi in veliko lažje jih je porušiti kot zgraditi. Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice je svetovno priznan konstruktor preko dvesto mostov, ki povezujejo dele dežel po vsem svetu.
Dalmatinska klapa je tradicionalna oblika petja a cappella na Hrvaškem in odraža prijateljstvo ter ljubezen do petja. Leta 2012 so dalmatinsko klapo vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Lansko leto je v Tržaškem zalivu zaživel projekt "LETS” pod geslom “Začuti veter, da zapolniš jadra”. Skupina slepih in slabovidnih iz Italije in Slovenije, ki se je udeležila posebnega tečaja jadranja, se je s pomočjo učiteljev jadranja preiskusila na manjših športnih jadrnicah.

Rudi spet polomi kip župana Marcela. Mravljinčar Frane naredi novega, tokrat iz neuničljive gume. Župan je navdušen, kipi pa neobvladljivi, po mestu se odbijajo kot poskočne žoge.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Za domiseln prigrizek ob kozarčku najljubšega koktejla ni treba izropati cele delikatese, drage salame in pršut bomo danes pustili kar v hladilniku. Pripravili bomo zanimive krokete s tuno in sirom, pa še hrustljave solatne srčke z lešniki. Taki kroketi so tudi priložnost za kuhinjsko reciklažo, saj bomo uporabili suh kruh.
Beseda kroket izvira iz francoske besede “croquer”, kar pomeni hrustati. V slovenščini imamo za to jed lepo besedo, hrustavec. Osnova kroketov bo dobri stari moknati krompir, ki smo mu peli slavo že v prejšnjih oddajah.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Včeraj se je s spremljevalnim programom in gledališkimi uprizoritvami iz tujine začel 58. Festival Borštnikovo srečanje. Zaključil se bo 18. junija s podelitvijo nagrad in Borštnikovim prstanom igralki Nataši Matjašec Rošker. Bili smo na razstavi Vročične sanje v ljubljanski Galeriji Kresija, kjer so razstavljeni umetniški projekti, ki stopajo po meji med resničnim in neresničnim, sanjskim in otipljivim svetom, se sprašujejo o moči in omejitvah umetne inteligence ter poskušajo zamajati zanesljivost človeškega spomina. Ogledali smo si tudi razstavo grafika Janka Orača v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini, v branje pa ponujamo novi roman Brine Svit Uporni bicikli.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Novi glavni dirigent Daniel Mablewood že v prvih minutah srečanja s člani orkestra pokaže svojo strogost in ničelno toleranco do zamujanja. Bo se domisli nove zvijače, kako bi očrnil Simona pred novim dirigentom. Mama Tobiasa, Alminega sošolca, povabi Jeppejevo družino na nov pogovor o vzgoji otrok. Regitze in Alma nad vabilom nista navdušeni.

ORKESTRET / The Orchestra / Danska / 2022
Scenarij (ideja Adam Price): Mikkel Munch-Fals, Søren Felbo, Anna Juul
Režija: Mikkel Munch-Fals
V glavnih vlogah: Frederik Cilius Jørgensen, Rasmus Bruun, Neel Rønholt, Caspar Phillipson, Emma Sehested Høeg, Ina-Miriam Rosenbaum

Ljudje smo vse bolj navezani na svoje pametne telefone. Mnoge objavljanje in sledenje objavam drugih na družbenih omrežjih že skoraj zasužnjuje. V dokumentarni oddaji poznavalci novih tehnologij, tudi izumitelj ikone za všečke, pojasnjujejo, kako so upravljalci družbenih omrežij namenoma razvili tehnologije, ki uporabnika počasi spremenijo v odvisnika s pogledom, nenehno uprtim v lasten spletni profil.

SMARTPHONES: THE DARK SIDE / Velika Britanija / 2018 / Režija: Matthew Hill

V torek bo v generalni skupščini Organizacije združenih narodov v New Yorku glasovanje o novih petih nestalnih članicah Varnostnega sveta, ki bodo o najpomembnejših svetovnih varnostnih vprašanjih razpravljale in soodločale prihodnji dve leti. Med kandidatkami za nestalno članstvo v Varnostnem svetu je tudi Slovenija. Je slovenska diplomacija v teh mesecih prepričala dovolj članic svetovne organizacije, da bodo v torek svoj glas zaupale naši državi? V Globusu o dnevu odločitve in o izjemnem izzivu in priložnosti za slovensko diplomacijo.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine.

V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Včeraj se je s spremljevalnim programom in gledališkimi uprizoritvami iz tujine začel 58. Festival Borštnikovo srečanje. Zaključil se bo 18. junija s podelitvijo nagrad in Borštnikovim prstanom igralki Nataši Matjašec Rošker. Bili smo na razstavi Vročične sanje v ljubljanski Galeriji Kresija, kjer so razstavljeni umetniški projekti, ki stopajo po meji med resničnim in neresničnim, sanjskim in otipljivim svetom, se sprašujejo o moči in omejitvah umetne inteligence ter poskušajo zamajati zanesljivost človeškega spomina. Ogledali smo si tudi razstavo grafika Janka Orača v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini, v branje pa ponujamo novi roman Brine Svit Uporni bicikli.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.