Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Ker si mora Cofek umiti zobe, zamudi sončni vzhod. Razočaran se odloči, da bo od zdaj naprej jedel samo čisto hrano. Tako mu ne bo treba krtačiti čekanov. Toda katera hrana je sploh »čista«?

Poni Primož preživi svoj dan kot pravi kavboj na divjem zahodu: postavi tabor in si s prijatelji pripoveduje zgodbe.

V oddaji vam bomo mariborski jutranjiki predstavili, kako so otroke v mariborskem vrtcu učili kritičnega razmišljanja, sprehodili se bomo po razstavi starih božično-novoletnih okraskov in voščilnic, v rubriki Svetujemo bo dermatologinja ponudila nasvete, kako negovati kožo v zimskem času, opozorili pa bomo tudi na to, da poki pirotehničnih sredstev plašijo živali. Mariborski jutranjiki bomo z vami ta četrtek od 7-ih do 10-ih.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Polkovnik dobi v varstvo čednega belega zajca in se sprašuje: ali je zgodba z belimi zajci enaka zgodbi z belimi mišmi? Marina je spet aktivna - tokrat pripravlja prav posebno modno revijo, ki bo združila prav vse smeri sodobne umetnosti. V lokalu Ninanana pa imajo posluh tudi za resnično umetnost - na odru vadijo pravo predstavo, s pravimi igralci.

Ob pripravah na Marinin umetniški projekt se izkaže, da imajo naši vrtičkarji skritih talentov v velikih količinah. Najboljši med najboljšimi bo seveda zaslužil prvo nagrado. In z nagradami je vedno problem - tudi na vrtičkih.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Blaž Demšar (mlajši) predstavlja tretjo generacijo Demšarjevih goslarjev. Kot otrok je tri leta igral violončelo, a ga je bolj kot to, zanimalo izdelovanje godal. Že pri 12 letih je pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Tako kot njegov ded in stric se je te umetnosti priučil skozi prakso, pomagal mu je tudi študij lesarstva. Ključna pri tem, večinoma ročnem delu, je potrpežljivost, pravi; violina se izdeluje približno 3 mesece, violončelo še skoraj enkrat toliko. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, le na Antarktiki še ni imel kupca. Poleg izdelave se, tako kot njegova predhodnika, ukvarja tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.

Leto 2023, ki sta ga v zadnjih mesecih najbolj zaznamovali vojna med Hamasom in Izraelom in strahovito trpljenje prebivalcev Gaze, se izteka. V osrednji tedenski zunanjepolitični oddaji Televizije Slovenija smo v tem letu analizirali številne aktualne teme – mnoge med njimi so krojile podnebne spremembe. Vse bolj vroča tema je tudi umetna inteligenca, ki tudi med znanstveniki krepi številne strahove. Kako se je letos družba spreminjala in kaj nas čaka v letu 2024?
Zadnji Globus v letu 2023!

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

James in Helen imata skrivnost. James in Carmody obiščeta Crabtreejeve zaradi prezgodaj skotenega teleta. Carmody na podlagi svojih knjig takoj sklene, da gre za brucelozo. Crabtreejeva sta novinca in zaradi take bolezen bi lahko propadla. Carmody zdravi želvo Bernarda. Siegfried sklene, da se Carmody preveč zanaša na knjige, zato mu jih zapleni.

ALL CREATURES GREAT AND SMALL (IV.) / 2023 / Velika Britanija
Scenarij: Ben Vanstone
Režiser: Bryan Percival
V glavnih vlogah: Anna Madeley, Samuel West, Nicholas Ralph, Rachel Shenton, Paul Hilton, Billy Hickey, Chris Coniston, Keith Hyland

Decembrsko oddajo smo posvetili analizi izobraževalnih in kadrovskih potreb slovenskih organizacij v Italiji. Gostja prvega dela oddaje je bila raziskovalka Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI dr. Maja Mezgec. Ena od težav, s katero se soočajo slovenske organizacije v Italiji pa je tudi pomanjkanje kadrov z znanjem slovenskega jezika. O tem, o pogledu na naš jezik, kalkih in narečju pa je spregovoril jezikoslovec dr. Damjan Popič.

A Súlypont című adásban a karácsony történetéről beszélgetünk Pete Polgár Máté rédicsi plébánossal.

V oddaji Težišče se bomo z Mátéjem Petejem Polgárjem, župnikom iz Rédicsa, pogovarjali o zgodovini božiča.

Čeprav se družimo v vsakem Krompirju, je tokratna oddaja še prav posebej namenjena druženju. Gaja in Klemen sta v studio povabila svoji babici. Pogovarjali se bodo predvsem o dragocenih stikih med vnuki in starimi starši. O tem, kako se družijo v času, ko so številni medosebni odnosi zgolj še na daljavo, so razmišljali tudi mladi iz Izlak. V Krompirjev studio pa pridejo tudi Časorisove face leta.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Eden izmed najstarejših primerov občanske znanosti je božično štetje ptic, popis prostoživečih ptic v okolju, ki se je začel leta 1900 v ZDA in poteka še danes. Vsako leto se ga udeležuje več kot 60.000 prostovoljcev. Tudi Slovenci imamo veliko projektov občanske znanosti. Prostovoljci so s posebno napravo opazovali, kako njihove navade, kot so kuhanje, kajenje in zračenje, vplivajo na kakovost zraka v njihovih domovih. Šteli so opraševalce na sončnicah in s posebnimi mikrofoni merili aktivnost čebel samotark v lesenih gnezdilnicah. Občanska znanost deluje tudi v medicini. Različne raziskovalne skupine po svetu zbirajo podatke o endometriozi, kronični vnetni bolezni, in rešitve zanjo iščejo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.

Dimitri in njegovi prijatelji debelo gledajo. Anansi namreč ne ve, kakšna je videti. Vsi štirje se gredo gledat v ogledalo. No, v sod pri Ladiju. Toda to, kar vidijo, jih začudi. Treba bo iti drugam.

Dan je siv in deževen in v ateljeju se nič ne dogaja. Vse se spremeni, ko Morf in Car nenadoma zaslišita ritem. Kar naenkrat namizje oživi.

Na daljnem severu Švedske ob meji z Laponsko leži Jämtland, redko poseljena pokrajina, kjer pozimi dobijo le štiri ure sončne svetlobe in se skozi visoke zamete prebijajo s pasjimi vpregami. Toda ko v zraku zadiši po punču in medenjakih ter smrečice zasijejo v soju pisanih bunkic in lučk, vsi vedo, da prihaja božič. In z njim tudi bogata pojedina z božično šunko, mlinci, losovim karpačem ter tradicionalnim krompirjevim narastkom s polenovko, za katerega ima vsaka družina svoj recept.

ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Holger Preusse

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V zadnji Tarči tega leta – kako so se razpletle najbolj odmevne zgodbe oddaje. Kaj se dogaja s 7 milijonov evrov vrednim razpisom za nevladne organizacije, zaradi katerega je odstopila Sanja Ajanović Hovnik? Bo novo zaposlitev našla pri Zoranu Jankoviću? Kaj se skriva v dokumentaciji nesojenega vojaškega resničnostnega šova? In kaj bo z denarjem, ki so ga zbirali mengeški gasilci, naredil Sandi Zajc?

Modna oblikovalka italijanskih korenin Elsa Schiaparelli je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja šokirala svet visoke mode. Ta svobodomiselna in brezkompromisna ženska je v sodelovanju s svojimi prijatelji nadrealisti, še zlasti s Salvadorjem Dalíjem, Jeanom Cocteaujem in Leonor Fini, snovala revolucionarna oblačila, ki so kršila vsa tedanja pravila elegance in spodobnosti. V tridesetih letih je postala najbolj priljubljena modna oblikovalka neodvisnih in drznih žensk, denimo letalske pionirke Amy Johnson in igralk Marlene Dietrich ter Mae West, po vsem svetu pa je zaslovela predvsem po zaslugi svojega parfuma Shocking. Čeprav je po vojni njeno ime za nekaj časa utonilo v pozabo, je danes znova v središču pozornosti: leta 2019 je umetniško vodstvo hiše Schiaparelli prevzel modni oblikovalec Daniel Roseberry in oblikoval obleko, ki jo je pevka Lady Gaga nosila na inavguraciji predsednika Joeja Bidna, s čimer je poskrbel za vrnitev znamke Schiaparelli v velikem slogu.

SHOCKING SCHIAPARELLI! / Francija / 2022 / Režija: Élise Chassaing

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Letošnje leto je posvečeno arhitektu Edvardu Ravnikarju, ki je zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države ter preoblikoval razumevanje vloge arhitekta v dvajsetem stoletju. Obiskali smo osrednji dogodek ob obletnici, razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje z naslovom Struktura modernosti. Predstavljamo tudi začetke feministične umetnosti pri nas, kajti v Moderni galeriji z razstavo Vedno na voljo obravnavajo družbeni spol in iz njega izhajajočo diskriminacijo, seksizem in neenakost za ženske. Okoljska umetnost, ki je zadnje čase pomembna tema umetniških projektov pri nas, je tudi del razstave So-obstoj v Mestni galeriji Ljubljana. Štirje intermedijski umetniki – Urša Vidic, Maja Smrekar, Miha Godec in Boris Beja – s svojimi deli ponujajo razmislek o naši skupni prihodnosti. Pogovarjali smo se s Ferijem Lainščkom, ki nam je predstavil več knjižnih novosti, ter Bogomilo Kravos, zamejsko Slovenko, ki je pred kratkim izdala avtobiografijo Moj Trst.

Joan Miró i Ferrà se je rodil 20. 4. 1893 v Barceloni. Že v otroštvu je rad risal in pogosto je obiskoval Tarragono in Mallorco, kjer je našel mir, svobodo in navdih. Na Mallorco se je redno vračal in 25. 12. 1983 tam tudi umrl.
Starši so ga silili v uradniški poklic, še posebej strog je bil oče, ki je imel do umetnosti zaničljiv odnos. Joan se je počutil ujetega in po živčnem zlomu se je vendarle smel posvetiti slikarstvu. V veliko oporo mu je bila štiri leta mlajša sestra Maria Dolors , ki ga je nenehno spodbujala, in ljubeča soproga Pilar, ki jo je spoznal na Mallorci, ter hči, prav tako Maria Dolors . Ko je leta 1920 prvič prišel v Pariz, in spoznal uveljavljene sodobnike, se mu je odprl nov svet. Nanj so vplivali Gaudi, Picasso, Klee, fauvisti in nadrealisti, a je razvil svojevrsten slog. Poleg slik je ustvarjal tudi mozaike, tapiserije, grafike, zidne poslikave in kipe.

MIRÓ / Španija / 2022
Scenarij: Jordi Rediu Y Lluís Muntada
Režija: Oriol Ferrer
V glavnih vlogah: Eduardo Lloveras, Aida Folch, Pau Roca, Òscar Rabadán, Lluïsa Mallol, Mel Salvatierra, Álvaro Requena

Eden izmed najstarejših primerov občanske znanosti je božično štetje ptic, popis prostoživečih ptic v okolju, ki se je začel leta 1900 v ZDA in poteka še danes. Vsako leto se ga udeležuje več kot 60.000 prostovoljcev. Tudi Slovenci imamo veliko projektov občanske znanosti. Prostovoljci so s posebno napravo opazovali, kako njihove navade, kot so kuhanje, kajenje in zračenje, vplivajo na kakovost zraka v njihovih domovih. Šteli so opraševalce na sončnicah in s posebnimi mikrofoni merili aktivnost čebel samotark v lesenih gnezdilnicah. Občanska znanost deluje tudi v medicini. Različne raziskovalne skupine po svetu zbirajo podatke o endometriozi, kronični vnetni bolezni, in rešitve zanjo iščejo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.