Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Bili smo v Benetkah, kjer so se z odprtjem razstave Svetovi Marca Pola v Doževi palači začele prireditve ob 700-letnici smrti najslavnejšega beneškega raziskovalca na svetu. Razstavljenih je 300 del, najdb in artefaktov iz beneških, kitajskih, armenskih in drugih zbirk. V Atriju ZRC so predstavili knjigo Preslišan glas iz fašističnih taborišč, italijanski prevod dela tržaškega odvetnika Fortunata Mikuletiča. Knjigo je uredil zgodovinar Giuseppe Lorentini, vodja dokumentacijskega centra v Casoliju, kjer je od leta 1940 do 1944 delovalo internacijsko taborišče. Več pa tudi o avtorskem projektu Slovenija šteje, ki v središče postavlja Slovenijo in delo, potrebno, da se ta vzpostavlja, ohranja in spreminja. Premiera predstave je bila v soboto v Slovenskem mladinskem gledališču.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Vabljeni, da se tudi ob torkih prebujate z nami! Prva ura bo posvečena aktualnemu dogajanju in pregledu dnevnega tiska. Posebne svetovalne minute bodo namenjene predvsem gledalcem v zrelih letih, skrbeli bomo za (sobne) rastline ter spoznavali aktivne in energične starostnike. Vsak mesec bodo v kuharskih minutah v ospredju različne jedi, terenska ekipa pa bo potovala po Sloveniji in raziskovala zanimive zgodbe mostov. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Na nedeljo Božjega usmiljenja se bomo pod vtisom praznikov sprehodili skozi mozaik (po)velikonočnega dogajanja.
Na nedeljo Božjega usmiljenja se bomo pod vtisom praznikov sprehodili skozi mozaik (po)velikonočnega dogajanja in raziskali, kako nas veselje velike noči lahko zaznamuje skozi vse leto. Med drugim nas bodo s pesmijo razvajali člani Zbora alfa in omega in kantavtor Bor Seušek, pozanimali se bomo, kako življenja zaznamuje program »Eksodus 90« in se spomnili 100. številke revije Vzgoja, morda pa nas preseneti tudi kakšen navihan zajček in pisan jajček.
Policija vsako leto dobi približno 160 prijav spolnih zlorab otrok, lani pa je to število narastlo na 180. Novost v boju proti spolnemu nasilju je Hiša za otroke, ki je svoja vrata odprla maja 2022. V tokratni oddaji boste lahko prisluhnili tragični izpovedi o spolni zlorabi v otroštvu žrtve, ki si želi najti svoj dolgo pričakovani mir.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Ruska revolucija je nedvomno eden izmed osrednjih dogodkov 20. stoletja, a vendar … Ali je bil Lenin njen resnični vodja? Ali so govorice o carici in obnorelem menihu Rasputinu res pripomogle k strmoglavljenju ruske monarhije, kakšna je bila resnična usoda carične Anastazije in kako so boljševiki prikrojili zgodbo o oktobrski revoluciji?
Zgodovinarka, kuratorka in televizijska avtorica Lucy Worsley se sprehodi po carski preteklosti in gledalcem živo predstavi verodostojen potek dogodkov, mite in laži, ki so se spletli skozi čas, pa loči od resnice.
ROYAL HISTORY'S MYTHS AND SECRETS: THE RUSSIAN REVOLUTION / Velika Britanija / 2020 / Režija: Andrew Thompson
Konec marca je potekala že tradicionalna mednarodna konferenca »Voditi z namenom«. Od leta 2014 jo pripravljajo člani Binkoštne cerkve Center Ljubljana. Na konferenci sodelujejo različne evangelijske cerkve, krščanske organizacije in posamezniki.
V veri Baha'i na prvi spomladanski dan praznujejo novo leto oziroma »nauruz«, kar v perzijskem jeziku pomeni nov dan. Njihov koledar se torej začne z 21. marcem oziroma s spomladanskim enakonočjem.
A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Kelet-Mecsek – Húsvét és a Víztörténet című epizódot láthatják.
V oddaji Potepanja si lahko s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! ogledate epizodi z naslovom Vzhodni Mecsek – Velika noč in Zgodbe o vodi.
Lucy gre za Paulom, ki zaradi Annabellinega priznanja zbeži v gozd, vendar ga nikjer ne najde. Ko se vrne v kočo, Annabelle ni več tam. Zaskrbljena Lucy o tem obvesti Christopha, toda Annabelle medtem sama pride do njega in se nato preda policiji. Paul se po tavanju v gozdu povsem izmučen zgrudi na mrzla tla. Nato v daljavi zagleda belo luč ...
Ko gre Tim preverit, ali ga Nadja res vara z Dirkom, kot mu je povedala Franzi, se zdi vse nedolžno. Zato Franzi obtoži, da je le ljubosumna. Ko ji to pod nos vrže še Nadja, Franzi dokončno prekipi.
Natascha upa, da bo Michael po razjasnitvi Romyjine smrti lažje spal, zato se ne ozira na Evina svarila o tabletah v njegovi ordinaciji. Vendar ga nato znova zaloti pri uživanju tablet in zahteva odgovore.
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Gospod Martin prežene Ernesta, ko ta igra pred njegovo trgovino, takoj nato pa ga Ernest reši pred hudo nesrečo. Ernest v hipu postane junak in vse se spremeni. Ernestu slava sprva godi, kmalu pa mu postane v breme in nato sanja le še o tem, da bi se vrnila mir in tišina.
V delih Dalmacije in v dalmatinskem zaledju pijejo vino iz lesenih vrčev, bukare. Te lesene posode še vedno izdelujejo spretni in vztrajni mojstri iz krajev slovitega rojaka, kiparja Ivana Meštrovića.
V gorovju Bükk na severovzhodu Madžarske je več kot tisoč jam. Vendar pa jih večino lahko obiščejo le strokovnjaki in izkušeni jamarji. Med njimi pa je tudi nekaj zelo slikovitih in lahko dostopnih vsem obiskovalcem.
Ko se na svojo pot poda na tisoče dvoživk, se prične tudi delo za reševalce iz združenja Herpeton na južnem Tirolskem.
Gore so vedno priljubljen fotografski motiv. Ljubiteljski fotograf iz Pöttmesa blizu Augsburga pa v njihovem svetu išče še več.
Slovenci zelo radi hodimo v gore. Kar 400 tisoč ljudi se vsako leto redno odpravi tja. Kako pa je bilo v preteklosti? Kdo so bili tisti, ki so obiskovali naše vršace in kaj jih je tja vleklo, nam bo povedal zgodovinar, dr. Peter Mikša, z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se med drugim ukvarja tudi z zgodovino planinstva. Z njim se bo pogovarjala novinarka in zgodovinarka Tatjana Markošek, ki v Uredništvu izobraževalnih oddaj pripravlja serijo (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Če bi opazovalec pestre ptičje in druge favne v naravnem rezervatu Škocjanski zatok na kakšen način lahko »izključil« prometno zvočno podobo mesta Koper in pristanišča, bi se na trenutke počutil kot v divjini obmorske rečne delte in bi ga ne moglo zmotiti niti povsem urbanizirano obrobje rezervata. Pravzaprav to le poudari izjemnost tega ponovno onaravljenega in skrbno vzdrževanega območja s sladkovodnim močvirjem in polslano laguno, ki so ju začeli obnavljati pred dobrimi petindvajsetimi leti. V njegovem živalskem svetu so najopaznejše ptice. Zelo hitro so vzele za svoje trstičja in poplavne travnike, obnovljeno laguno s poloji in slanoljubnim rastlinjem ter vmesna grmišča in obrečno goščavo. V komaj 122 hektarjev velikem rezervatu so v zadnjem desetletju ornitologi opazovali kar 259 vrst ptic. Številne med njimi na selitvah, saj je Škocjanski zatok pomembno postajališče selečih se ptic, a mnoge vrste tu tudi redno prezimujejo. Najbolj razveseljiv pa je porast gnezdilk, ki najlepše potrjujejo dobro in varno naravno okolje, v katerem so našli svoj prostor še številni drugi predstavniki živalskega in rastlinskega sveta. Ves ta pisani vidni in nevidni rastlinski in živalski svet pa je tudi izjemno lepo izobraževalno popotovanje.
Na četrti etapi potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve obišče tri izjemne naravne znamenitosti. Pot začne v Boliviji, na solišču Salar de Uyuni, enem najosupljivejših okolij na svetu, kjer se seznani s tradicionalnim pridobivanjem soli. Nato odpotuje v Brazilijo in raziskuje največje tropsko mokrišče na Zemlji, Pantanal. Spregovori o industrijskem kmetijstvu, ki s preoblikovanjem pokrajine vpliva na tamkajšnje podnebje. Poleg suše in požarov Pantanal zdaj presenetljivo pestijo še poplave, zaradi katerih ljudje trajno zapuščajo domove. Simon se odpravi tudi opazovat jaguarje. Nato se poda v Paragvaj, kjer spozna tako skrajno konservativne menonite kot tudi sodobno menonitsko skupnost, ki proizvede in izvozi več govedine kot ves EU. Nazadnje obišče suhi gozd Chaco, drugi največji gozd Južne Amerike. Tam spozna domorodno ljudstvo Ajoreo, ki je zaradi govedoreje in krčenja Chaca izgubilo dom.
Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Severnoatlantsko vojaško zavezništvo, ki praznuje 75 let, ima z vstopom Finske in Švedske 32 držav članic. V tretjem letu vojne v Ukrajini je vprašanje varnosti še kako aktualno, saj je ta vsekakor nepredvidljiva in mnenja evropskih držav glede tega, kdo mora zagotavljati varnost v Evropi, niso enotna. V Sloveniji smo pred dnevi zaznamovali 20-letnico članstva v Natu. O prihodnosti Nata in o izzivih evropske varnosti v oddaji Globus.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Kranju se bo s podelitvijo festivalskih nagrad končal 54. Teden slovenske drame: nagrada Slavka Gruma za mladega dramatika, Šeligova nagrada za poseben dosežek, igralski nagradi in nagrada občinstva. V Bologni se je včeraj odprl 61. knjižni sejem za otroke in mladino, na katerem je častna gostja Slovenija, zato pripravljajo številne prireditve. Tako so sinoči v knjigarni Giannino Stoppani, odprli tudi razstavo Damijana Stepančiča z ilustracijami iz knjige Modri Portugalec Petra Svetine. Več pa tudi o znamenitem oltarju bratov Van Eyck v Gentu, ki je v zadnji fazi restavriranja in razstavah akademskega slikarja Rudija Skočirja, ki so jih odprli v kar treh galerijah v Idriji.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom
(1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi
skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.
Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom
dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte,
kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
