Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sreda, 10. apr. 2024

TV Slovenija 1 • Sre, 10. apr.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Kranju se bo s podelitvijo festivalskih nagrad končal 54. Teden slovenske drame: nagrada Slavka Gruma za mladega dramatika, Šeligova nagrada za poseben dosežek, igralski nagradi in nagrada občinstva. V Bologni se je včeraj odprl 61. knjižni sejem za otroke in mladino, na katerem je častna gostja Slovenija, zato pripravljajo številne prireditve. Tako so sinoči v knjigarni Giannino Stoppani, odprli tudi razstavo Damijana Stepančiča z ilustracijami iz knjige Modri Portugalec Petra Svetine. Več pa tudi o znamenitem oltarju bratov Van Eyck v Gentu, ki je v zadnji fazi restavriranja in razstavah akademskega slikarja Rudija Skočirja, ki so jih odprli v kar treh galerijah v Idriji.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Gospod Martin prežene Ernesta, ko ta igra pred njegovo trgovino, takoj nato pa ga Ernest reši pred hudo nesrečo. Ernest v hipu postane junak in vse se spremeni. Ernestu slava sprva godi, kmalu pa mu postane v breme in nato sanja le še o tem, da bi se vrnila mir in tišina.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu, knjige, filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige. Razreševali bomo tudi vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa bo delila vrtne nasvete. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Slovenci zelo radi hodimo v gore. Kar 400 tisoč ljudi se vsako leto redno odpravi tja. Kako pa je bilo v preteklosti? Kdo so bili tisti, ki so obiskovali naše vršace in kaj jih je tja vleklo, nam bo povedal zgodovinar, dr. Peter Mikša, z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se med drugim ukvarja tudi z zgodovino planinstva. Z njim se bo pogovarjala novinarka in zgodovinarka Tatjana Markošek, ki v Uredništvu izobraževalnih oddaj pripravlja serijo (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine.

V recepciji se znajde košara z dojenčkom. Priloženo je navodilo za uporabo oziroma oskrbo, mamica se lepo zahvaljuje, pa-pa! Jasno je vsem (razen Štefanu), da je srečni očka Štefan in fantje se odločijo, da bodo prevzeli varovanje otročka za en dan. Ker to res ne more biti problem: otroka nahraniš, previješ, potem pa itak cel dan spi....

Epizodno vlogo gosta Juriča igra Pavle Rakovec.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Zakaj je imela Svoboda takšne težave pri iskanju kandidatov za evropske volitve, zakaj se čedalje več mladih moških obrača na desno, zakaj se je Janez Janša še vedno izogiba in ali bi prevzela vlado in Svobodo, če bi poročilo KPK-ja odneslo premierja Goloba, bo pojasnila predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Zakaj pravijo, da je lahko pri nas vsakdo psihoterapevt, kdo naj v Sloveniji izvaja psihoterapijo in koliko Slovencev jo potrebuje, pa bosta pojasnila dr. Andreja Mikuž, predstavnica Zbornice kliničnih psihologov, in Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Dunaj.

Severnoatlantsko vojaško zavezništvo, ki praznuje 75 let, ima z vstopom Finske in Švedske 32 držav članic. V tretjem letu vojne v Ukrajini je vprašanje varnosti še kako aktualno, saj je ta vsekakor nepredvidljiva in mnenja evropskih držav glede tega, kdo mora zagotavljati varnost v Evropi, niso enotna. V Sloveniji smo pred dnevi zaznamovali 20-letnico članstva v Natu. O prihodnosti Nata in o izzivih evropske varnosti v oddaji Globus.

12:55
Vreme

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

13:15
Šport

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Na četrti etapi potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve obišče tri izjemne naravne znamenitosti. Pot začne v Boliviji, na solišču Salar de Uyuni, enem najosupljivejših okolij na svetu, kjer se seznani s tradicionalnim pridobivanjem soli. Nato odpotuje v Brazilijo in raziskuje največje tropsko mokrišče na Zemlji, Pantanal. Spregovori o industrijskem kmetijstvu, ki s preoblikovanjem pokrajine vpliva na tamkajšnje podnebje. Poleg suše in požarov Pantanal zdaj presenetljivo pestijo še poplave, zaradi katerih ljudje trajno zapuščajo domove. Simon se odpravi tudi opazovat jaguarje. Nato se poda v Paragvaj, kjer spozna tako skrajno konservativne menonite kot tudi sodobno menonitsko skupnost, ki proizvede in izvozi več govedine kot ves EU. Nazadnje obišče suhi gozd Chaco, drugi največji gozd Južne Amerike. Tam spozna domorodno ljudstvo Ajoreo, ki je zaradi govedoreje in krčenja Chaca izgubilo dom.

Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell

Po lanskem frankfurtskem knjižnem sejmu bo Slovenija zdaj še častna gostja 61. sejma otroške in mladinske literature v Bologni. Predstavili se bomo z bogato tradicijo, visoko kakovostjo in pestro sodobno produkcijo slovenske ilustracije. Pred odhodom v Bologno smo se pogovarjali z direktorico Javne agencije za knjigo Katjo Stergar in članom komisije Centra ilustracije za slovensko razstavo Ivanom Mitrevskim. V Kranju poteka 54. Teden slovenske drame, osrednji nacionalni festival, posvečen domači dramatiki. Selektorica Alja Predan nam bo med drugim pojasnila, katere teme so bile najpogostejše v uprizoritvah in zakaj je snovalno gledališče v porastu, član žirije za Grumovo nagrado Rok Andres pa tudi, na katere družbene pojave se največkrat odzivajo mladi pisci in kako se slabe razmere za ustvarjanje novih tekstov odražajo v besedilih. O aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali s priznano rusko avtorico Marijo Stepanovo, ki velja za močan glas ruske intelektualne opozicije. Prejemnica številnih mednarodnih nagrad in avtorica dvanajstih pesniških zbirk ter številnih esejev je z nami delila svoj pogled na vojno v Ukrajini, cenzuro in položaj umetnika v Rusiji.

Az adás tartalma:

- ülésezett az MMÖNK Tanácsa;
- megjelent a Szülőföldön magyarul támogatási program pályázata;
- előadás az auschwitzi haláltábor szlovéniai, illetve muravidéki áldozatairól;
- A muraközi ló című könyv;
- a Talent Lab projekt;
- Iskolapad: a serdülőkor.

Vsebina oddaje:

- zasedal je Svet PMSNS;
- objavljen razpis Na rodni grudi madžarsko;
- predavanje o žrtvah koncentracijskega taborišča Auschwitz;
- knjiga Medžimurski konj;
- projekt Talent Lab;
- rubrika Šolska klop: mladostništvo.

Franzi prizna Lucy, da še vedno ljubi Tima, ponoči pa se ji ta tudi prikaže v sanjah, zato se odloči, da mu bo dala še eno priložnost. Čeprav jo Dirk po Christophovih navodilih skuša držati proč od mladoporočencev, se Franzi ne da. Ji bo uspelo priti do Tima, še preden ta dihne usodni da?
Bela je Lucy pogosto v veliko oporo, zato se mu zdi, da sta se zbližala. Na Andréjevo pobudo ji želi izpovedati svojo ljubezen, a se pri tem dobesedno spotakne ob lastne noge.
Med Natascho in Michaelom vlada napetost, saj on čuti, da mu žena ne zaupa. Ko ga obišče v ordinaciji, se mu zdi, da ga nadzira, poleg tega pa ji očita še, da njune zakonske težave razlaga Andréju.


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

16:55
Vreme

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

17:05
Šport

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Cofek za materinski dan naredi vazo, nato pa se odpravi še po popolno cvetlico zanjo. A žal ne najde nobene, ki bi se mu zdela dovolj dobra. Morda je najlepše darilo tisto, ki pride iz srca?

Metlica Švistka ljubi red in čistočo. Z metlo šviga po travnatem skalovju, pometa prah in kamenčke, da bo vse kot iz škatlice. Pomete tudi Botija in ga raztrešči na koščke. Kako bo pa zdaj robotek zbiral podatke?

Družinsko podjetje Mebor iz Železnikov je med petimi največjimi proizvajalci žagarskih strojev v Evropi, na področju tehnologije horizontalnih tračnih žag, ki so njihov paradni konj, je v svetu prepoznano celo kot vodilni proizvajalec. Vse izdelke, od manjših tračnih žag do visoko zmogljivih žagalnih linij, razvijejo sami; v njihovi inženirsko-razvojni ekipi je 17 sodelavcev, vseh redno zaposlenih v podjetju pa je že več kot 100. Lani so ustvarili skoraj 32 milijonov evrov prihodkov, letos načrtujejo od pet- do desetodstotno rast. Njihove stroje uporabljajo v 70 državah po vsem svetu, najbolj oddaljena trga sta Tahiti in Fidži. Podjetje, ki ga je leta 1991 ustanovil Boris Mesec, po njegovi upokojitvi uspešno vodijo njegovi trije sinovi. Njihova strategija je usmerjena v še večjo internacionalizacijo; s svojimi stroji želijo biti prisotni v vseh državah, kjer režejo les. Letos jih čaka tudi največja naložba v zgodovini podjetja – gradnja novih proizvodnih prostorov, s katerimi nameravajo postopoma podvojiti proizvodne zmogljivosti.

V zadnjem obdobju smo na kolesarskih dirkah priča številnim padcem, ki se končajo s težjimi poškodbami. Ne izognejo se jim niti najboljši. Kaj je vzrok, kdo so krivci: vedno bolj tehnološko dovršena kolesa, kolesarji, ki se s sedemdeset in več kilometri na uro poganjajo po klancih navzdol, športni direktorji, ki iz zavetja avtomobilov še spodbujajo takšno divjanje, organizatorji, ki tekmujejo v tem, kdo bo postavil zahtevnejšo traso? Kako v tem spektaklu, ki ga v ozadju nedvomno poganja denar, v prihodnosti preprečiti ali vsaj zmanjšati število padcev in njihovih posledic. Nekaj odgovorov bosta v Dnevni sobi voditelju Tomažu Kovšci skušala ponuditi nekdanja vrhunska slovenska kolesarja Primož Čerin in Jani Brajkovič.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

18:55
Vreme

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

18:57
Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

19:45
Šport

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

19:55
Vreme

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Štirinajstletna Gaja živi v ločeni družini, se sooči z nasilnimi sošolci, doživi vdor v osebni profil na družabnem omrežju in spozna, kaj pomeni pravo prijateljstvo. Kljub temu, da so počitnice in se Gaja z očetom in najstniško sestro Teo odpelje v kamp na morje, se dopust še ne začne. Gaja s pomočjo svojega prijatelja Matica in policijskega inšpektorja ter množice vrstnikov reši lastnika bara pred izsiljevalci, spet poveže družino in s pomočjo svoje sestre reši tudi očetovo "težavo".

Slikar, univerzitetni profesor, akademik, Prešernov nagrajenec … Emerik Bernard je bil ena od osrednjih osebnosti slovenske likovne umetnosti preteklih desetletij. V vseh obdobjih je bil zvest asemblažu in je v svoje slikarsko delo vključeval odvržene predmete, ki jih je srečeval na svojih sprehodih. Motive je pogosto našel v detajlih istrskih dvorišč. Njegove slike včasih sežejo tudi čez rob pravokotnika, da bi ustvarile iluzijo prepletajočih se prostorov.

22:05
Vreme

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

22:10
Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Bili smo na podelitvi Jakopičevih nagrad in priznanj. V Mestnem muzeju Ljubljana smo obiskali razstavo Od korzeta do žaketa. Oblačilni videz Ljubljančanov, 1850-1950. V naše kinematografe je prišla drama o vzponu glasbenice Amy Winehouse in nastajanju njenega prelomnega albuma Back to Black po katerem je film tudi poimenovan. Bili pa smo tudi na premieri plesne predstave O nas v Španskih borcih.

22:50
Šport

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja.

Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov