Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od začetka vojne v Ukrajini mineva dobro leto in pol. V številnih državah na vzhodu Evrope, še posebej na Poljskem in v baltskih državah, se krepijo strahovi pred odločitvami režima, ki vlada v Kremlju. Wagnerjevi plačanci so v Belorusiji in Poljska ob meji s to državo namešča 10.000 vojakov, Litva je sredi avgusta zaprla dva od šestih mejnih prehodov z Belorusijo. Moldavska predsednica je februarja Rusijo obtožila načrtovanja državnega udara v Moldaviji. Bruselj državam vzhoda Evrope, ki še niso članice Evropske unije, ponuja obljube o evropski perspektivi, a strahu pred vojno ter velikim in močnim sosedom te obljube ne blažijo. V Globusu o strahovih vzhodne Evrope.
Tokratni blejski strateški forum bo potekal v dneh, ko v Sloveniji odpravljamo posledice silovite ujme, ki je prve dni avgusta prizadela našo državo. To poletje je bilo poletje novih vremenskih skrajnosti: vročina, poplave, neurja, gozdni požari… Prvi teden julija je bil najbolj vroč teden na Zemlji, odkar obstajajo uradne meritve. V Globusu zato o tem, kako živeti s podnebnimi spremembami, ki nam tako radikalno krojijo življenje povsod po svetu, in kakšne so rešitve, ki jih vidijo udeleženci strateškega foruma na Bledu.
V Črni gori se 17 let po osamosvojitvi dogajajo prelomne politične spremembe. Črnogorski volivci so z volitvami oblast zaupali novim, mladim političnim obrazom; Milo Đukanović, ki je vajeti črnogorske oblasti več kot 30 let trdno držal v rokah, se je umaknil v ozadje. Črna gora je pred velikimi političnimi izzivi in spremembami, tudi pričakovanja volivcev so velika, a iskanje srednje poti med Beogradom, Moskvo in Brusljem je nepredvidljivo in zahtevno. Oddajo Globus o Črni gori je pripravil dopisnik Boštjan Anžin.
Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, se je po slovesu dolgoletne voditeljice Angele Merkel, ki je bila nemška kanclerka kar 16 let, in ob vojni v Ukrajini znašlo na prelomnici. Tako imenovana semaforska koalicija kanclerja Scholza je ob izvolitvi obljubila, da bo vlada napredka, zdaj pa je država v tehnični recesiji, vse večja je brezposelnost, vzpenja se skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo. Tokratno oddajo Globus o Nemčiji je pripravila dolgoletna dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž, ki po devetih letih zapušča dopisništvo v Berlinu.
Glavno mesto Litve bo 11. in 12. julija gostilo pomemben vrh zveze Nato, že drugi, odkar se je začela ruska agresija nad Ukrajino. Prav zaradi vojne v Ukrajini bo v Vilni na mizi 31 članic zveze kar nekaj zahtevnih izzivov. Zveza Nato bo prihodnje leto praznovala 75 let. V nevarnejšem svetu je naša zveza pomembnejša kot kadar koli, je sporočil novi stari generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki do oktobra prihodnje leto ostaja na čelu zavezništva. O vrhu Nata ob dogajanju v Ukrajini v oddaji Globus.
Evropa se segreva hitreje kot druge celine na Zemlji, ugotavljajo strokovnjaki. Večina evropskih držav je lani izmerila najvišje poletne temperature doslej – o suši in požarih v naravi so poročali tudi iz Velike Britanije. Vse več regij v Evropi se leto za letom spopada s pomanjkanjem pitne vode, na zahodu Sredozemlja pa so letos razmere še težje zaradi izjemno sušne zime in pomladi. Na pragu poletja v Globusu zato o vročini in suši v Evropi.
Sobotni upor pripadnikov ruske paravojaške Wagnerjeve skupine je Putinov režim postavil pred resno preizkušnjo. Uporniški plačanci so se uprli Moskvi in za nekaj ur zatresli Rusijo in Kremelj. Kakšna usoda čaka vodjo Wagnerjeve skupine Jevgenija Prigožina in kaj zadnji dogodki pomenijo za rusko ofenzivo v Ukrajini, kjer je ruska vojska vitalno odvisna od pomoči pripadnikov Wagnerjeve skupine, v oddaji Globus.
Na svetu živi več kot 100 milijonov ljudi, ki so bili nasilno pregnani z domov. Begunske krize v Sudanu, Eritreji, Kongu, Afganistanu, Somaliji, Ukrajini so v zadnjih mesecih polnile medije. A za vsako novico, za vsako statistiko se skrivajo človeške usode. Pot je dolga in nevarna, številnim se na begu nikoli ne uspe prebiti na varno. Še več je tistih, ki se nikoli več ne vrnejo domov. Globus ob svetovnem dnevu beguncev.
Umetna inteligenca postaja vse bolj vroča tema, številni znanstveniki in pionirji s tega področja pa glasno opozarjajo na njene pasti in zlorabe. Spletno orodje ChatGPT je v nekaj tednih prodrlo v šole in na univerze, roboti že delajo namesto ljudi, umetna inteligenca pronica v vse pore življenja. S sabo prinaša strahove, pa tudi priložnosti. Globus o umetni inteligenci.
V torek bo v generalni skupščini Organizacije združenih narodov v New Yorku glasovanje o novih petih nestalnih članicah Varnostnega sveta, ki bodo o najpomembnejših svetovnih varnostnih vprašanjih razpravljale in soodločale prihodnji dve leti. Med kandidatkami za nestalno članstvo v Varnostnem svetu je tudi Slovenija. Je slovenska diplomacija v teh mesecih prepričala dovolj članic svetovne organizacije, da bodo v torek svoj glas zaupale naši državi? V Globusu o dnevu odločitve in o izjemnem izzivu in priložnosti za slovensko diplomacijo.
Evropska unija se je zavezala, da bo do leta 2050 celina brez škodljivih izpustov. V Bruslju tudi kmetom glede tega postavljajo vedno strožja pravila. Med evropskimi kmeti zato to pomlad spet vre. V tokratnem Globusu zato o kmetijstvu v Uniji, ki še vedno temelji na družinskih kmetijah. Število kmetov v Evropi se že leta zmanjšuje, ti pa pravijo, da jim je zaradi čedalje ostrejših omejitev vedno težje. Več v Globusu.
Na Hirošimo, ki gosti letošnje srečanje voditeljev skupine G7, so ZDA 6. avgusta 1945, torej ob koncu druge svetovne vojne, odvrgle jedrsko bombo. V mestu v spomin na jedrsko tragedijo gori plamen miru, ki bo ugasnil, ko na svetu ne bo več jedrskega orožja. A do tega cilja je še zelo daleč. Trenutno ima jedrsko orožje devet držav na svetu, največ jedrskih konic ima Rusija. V tokratnem Globusu o srečanju voditeljev skupine G7 in o jedrski razorožitvi.
V Turčiji sta ob nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah predsednik Erdogan in njegova Stranka za pravičnost in razvoj pred veliko preizkušnjo. Bo Erdoganu po 20 letih na oblasti uspelo ohraniti moč v Turčiji? 64 milijonov turških državljanov bo odločalo o prihodnosti države, ki jo je februarja prizadel uničujoč potres. Naravna katastrofa, ki je zahtevala več kot 50 000 življenj, je neusmiljeno razgalila šibkosti delovanja turške države, gospodarsko krizo v državi pa je še poglobila. O prihodnosti Turčije v oddaji Globus.
V dveh napadih s strelnim orožjem je v Srbiji v treh dneh umrlo za skoraj en razred otrok in mladih, ranjenih je več kot 20. En strelec je bil star 13 let, drugi 21. Kaj se dogaja v državi, kjer so zakoni glede orožja sicer že sedaj strogi, a je število kosov orožja v rokah civilistov med največjimi v svetu. Srbske oblasti napovedujejo še strožje ukrepe in še več policistov na ulicah, država je pretresena. Kaj je Srbijo pahnilo v to spiralo nedoumljivega nasilja?
V soboto, 6. maja bo v Westminstrski opatiji kronanje britanskega kralja Karla III. in kraljice Camille. Večurni bleščeč spektakel v Londonu bodo v neposrednem televizijskem prenosu spremljali po vsem svetu, v Združenem kraljestvu pa že od lanskega septembra potekajo priprave na ta dogodek. Kakšen kralj bo Karel III., ki je pri 73 nasledil svojo vplivno in priljubljeno mater kraljico Elizabeto II.? V Globusu o kronanju kralja Karla III. in o tem, kaj novega prinaša naslednik Elizabete II.
V vesolju je še pred desetletji potekala tekma med ZDA in Rusijo, zdaj je pri raziskovanju vesolja že nekaj let gneča. Kitajska, Indija, Japonska, Evropska unija, premožni Zemljani ... vsi se ukvarjajo z dragimi vesoljskimi projekti. Tudi Slovenija je pred dnevi v javno obravnavo poslala osnutek svoje prve vesoljske strategije. Kaj prinaša in kdaj bo človek spet stopil na Luno? Več v oddaji Globus.
Slovenija kandidira za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov za leti 2024 in 2025. Glasovanje o tem bo 6. junija, do takrat pa mora naša država pridobiti glasove vsaj 129 držav članic svetovne organizacije. Ji bo to uspelo? Jeziček na tehtnici utegnejo biti glasovi afriških držav. O velikem zunanjepolitičnem projektu Slovenije in o izzivih, ki so na svetovnem diplomatskem parketu pred našo državo, v oddaji Globus s predsednico države Natašo Pirc Musar.
Mineva 25 let od podpisa Velikonočnega sporazuma na Severnem Irskem, ki je končal desetletja prelivanja krvi med protestanti in katoličani. A brexit je mir in sobivanje skupnosti na Severnem Irskem postavil pred resno preizkušnjo. Kako danes živijo prebivalci Severne Irske? Odgovore je iskala naša ekipa, ki je obiskala tudi Severno Irsko, gost oddaje pa bo eden od dveh podpisnikov zgodovinskega sporazuma iz leta 1998, takratni irski premier Bertie Ahern. V Globusu o krhkem miru na Severnem Irskem 25 let po podpisu Velikonočnega sporazuma.
Je reševanje nekaterih ameriških bank in švicarske banke Credit Suisse pokazatelj, da je pred nami nova bančna kriza? Kaj je šlo po reformah, ki so sledile finančni krizi leta 2008, narobe tokrat? Evropski in svetovni bančni sistem smo po letu 2008 bolje pripravili za primere bančnih zlomov in kriz, toda kako odporen je v resnici? In koliko je k težavam prispevalo zaostrovanje denarne politike, s katerim se centralne banke borijo proti pereči inflaciji? Odgovore iščemo v tokratnem Globusu, 28. marca.
Vojna v Ukrajini je v zadnjem letu razkrila vse šibkosti evropske odvisnosti od ruskih energentov; evropski računi za energijo so bili to zimo občutno višji. A kot kaže, bo kriza, ki smo jo močno občutili tako potrošniki kot tudi gospodarstvo, spodbudila zeleni prehod, o katerem govorimo že leta. Načrt ZDA in Evropske unije je ogljična nevtralnost do leta 2050, pot do energetske varnosti z obnovljivimi viri energije pa bo draga in bo zahtevala tudi radikalno spremembo naših potrošniških navad. Tokratni Globus o ameriški in evropski zeleni poti do energetske varnosti je nastal na terenu na obeh straneh Atlantika.
Neveljaven email naslov