Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto 2023, ki sta ga v zadnjih mesecih najbolj zaznamovali vojna med Hamasom in Izraelom in strahovito trpljenje prebivalcev Gaze, se izteka. V osrednji tedenski zunanjepolitični oddaji Televizije Slovenija smo v tem letu analizirali številne aktualne teme – mnoge med njimi so krojile podnebne spremembe. Vse bolj vroča tema je tudi umetna inteligenca, ki tudi med znanstveniki krepi številne strahove. Kako se je letos družba spreminjala in kaj nas čaka v letu 2024? Zadnji Globus v letu 2023!
Na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju so sklenili zavezo o potrojitvi svetovne zmogljivosti obnovljivih virov, a svarila strokovnjakov so ob vseh dosedanjih zavezah, ki so ostale na papirju, strašljiva: svet izgublja bitko s podnebnimi spremembami. Projekcije kažejo, da bodo emisije ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv letos dosegle rekordne vrednosti. Gostiteljica 28. podnebne konference je ena največjih izvoznic nafte na svetu. Ima svet še čas čakati naslednja srečanja svetovnih voditeljev o podnebju? Več v Globusu.
Argentinski volivci so za novega predsednika države prepričljivo izvolili populista in desničarskega libertarca Javierja Mileija, ki je na predvolilnih shodih nastopal z vključeno motorno žago. Novi argentinski predsednik, ki bo prisegel 10. decembra, je napovedal korenite spremembe v državi, med drugim bi nacionalno valuto zamenjal z ameriškim dolarjem. Med prvimi sta mu čestitala nekdanji ameriški in brazilski predsednik, s katerima ga mnogi primerjajo. Kaj sprememba na čelu Argentine pomeni za razmerja sil v Latinski Ameriki? Več v Globusu.
Dogovore Izraela in skrajnega palestinskega gibanja Hamas o izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov prežemata negotovost in nezaupanje. "To ni konec vojne," zatrjuje izraelski premier Netanjahu, saj je cilj še vedno izkoreninjenje Hamasa. Kaj bo pravzaprav humanitarno premierje spremenilo v tej vojni? Kakšna je vloga regionalnih in svetovnih sil? Kratka prekinitev ognja prinaša olajšanje. Kdaj pa bo čas za politično rešitev spora?
V številnih evropskih državah se ukvarjajo s političnimi pretresi in premiki, ki puščajo sled tudi v evropski politični krajini. Zapleti in protesti proti amnestiji sodno preganjanih katalonskih politikov spremljajo sestavljanje španske vlade, britanski premier Rishi Sunak je spremenil sestavo svoje vlade in zamenjal nekaj najbolj vidnih ministrov, na Nizozemskem se po razpadu vladne koalicije pod vodstvo Marka Rutteja odpravljajo na predčasne volitve. Nova slovaška vlada, ki jo vodi Robert Fico, je pred dnevi ustavila obsežno pošiljko orožja Ukrajini. Spremembe v posameznih prestolnicah pa spreminjajo tudi evropsko politiko. Več o tem v Globusu.
Prvič se srečujemo z nečim, kar je precej pametnejše od nas, je pred dnevi o umetni inteligenci dejal lastnik Tesle in družbenega omrežja X, Elon Musk. Umetna inteligenca vstopa v vse pore našega življenja, znanstvenike in svetovne odločevalce pa vse bolj skrbita njena moč in predvsem – nepredvidljivost. Kako umetno inteligenco nadzorovati in jo voditi tako, da bo koristila človeštvu? Odgovori v Globusu.
Čez eno leto bodo v Združenih državah Amerike nepredvidljive volitve, ki jih bo pozorno spremljal ves svet. Ameriška predvolilna kampanja je že v polnem zamahu; v tekmi za ameriškega predsednika je na demokratski strani prvo ime sedanji predsednik Joe Biden, ki bo novembra prihodnje leto dopolnil 82 let. Na republikanski strani pa po raziskavah javnega mnenja prepričljivo vodi nekdanji predsednik Donald Trump; junija bo dopolnil 78 let, v zadnjih tednih pa se je znašel v plazu sodnih postopkov in obtožnic. O burnem predvolilnem dogajanju v svetovni velesili z izjemno polarizirano politično klimo v oddaji Globus.
Na Kosovu pod površjem navideznega reda tli in dobrih 15 let po osamosvojitvi so razmere v najmlajši evropski državi vse bolj napete. Srbija neodvisnosti Kosova ne priznava, Srbi na severu Kosova opozarjajo, da živijo čedalje teže. Odnosi med Beogradom in Prištino so hladni in prežeti z nezaupanjem, mednarodna skupnost pa je zaradi zadnjih izbruhov nasilja v skrbeh. V Globusu o tesnobnem miru na Kosovu.
Miru na Bližnjem vzhodu ne bo brez rešitve izraelsko-palestinskega vprašanja, pravijo poznavalci tega nemirnega dela sveta. V tokratnem Globusu bomo analizirali razmerja moči na Bližnjem vzhodu, kjer se prepletajo številni interesi in kjer je v vnetljivi mešanici kultur in verstev za požar hitro dovolj že iskra. V igri moči na tem območju vedno sodelujejo tudi Združene države Amerike in Rusija, in medtem ko so v teh dneh oči svetovne javnosti uprte v Izrael in Gazo, so drugi svetovni konflikti zasenčeni.
V Globusu tokrat o dveh prelomnih temah: vojna med Izraelom in Hamasom, v kateri spremljamo srhljivo trpljenje ljudi, se zaostruje. Izrael izvaja povračilne ukrepe proti Hamasu, prihodnji tedni bodo – kot kaže – zaznamovani s še silovitejšim nasiljem. V Globusu spremljamo tudi volilno dogajanje na Poljskem. Izidi nedeljskih parlamentarnih volitev v tej državi bodo vplivali tudi na razmerje sil v Evropi.
Tokratni Globus namenjamo novemu silovitemu izbruhu nasilja med Izraelci in Palestinci na Bližnjem vzhodu; nasilja, ki ga od sobote zaskrbljeno spremlja vsa mednarodna skupnost. Skrajneži palestinskega gibanja Hamas so napadli Izrael in ta je odgovoril z raketiranjem Gaze. Pred nami je dolga in težka vojna, je sporočil izraelski premier Netanjahu. O novi vojni in o starem konfliktu na nemirnem Bližnjem vzhodu v oddaji Globus.
Upočasnjena gospodarska rast in inflacija hromita evropsko gospodarstvo; oči so še posebej zaskrbljeno zazrte v Nemčijo. Država, ki je motor evropskega gospodarstva, je letos zdrsnila v tehnično recesijo, napovedi gospodarske rasti za Slovenijo pa so tudi in prav zaradi razmer v Nemčiji zelo negotove. V Globusu o gospodarskih razmerah v Evropi.
Po strahovitem neurju, ki je pred dnevi prizadelo vzhod Libije, je še vedno pogrešanih več kot 10 000 ljudi. Tragedija je razkrila vse šibkosti nedelujoče države, ki je v kaosu od leta 2011, ko je v Libiji posredoval Nato in se je v vrtincu arabske pomladi sesul režim dolgoletnega libijskega voditelja Gadafija. Država je zadnjih dvanajst let v primežu državljanske vojne in politično razdeljena, v z nafto bogati državi, ki jo je zadnja ujma pahnila v strahovito humanitarno katastrofo, pa se bije boj za oblast in premoč.
Odmevno srečanje predstavnikov 20 največjih svetovnih gospodarstev je gostiteljico Indijo z močnim predsednikom vlade Narendro Modijem okrepilo med svetovnimi velesilami. Indija je letos po številu prebivalcev prehitela sosedo Kitajsko. Po gospodarski moči se je uspešno povzpela na peto mesto, a po napovedih Mednarodnega denarnega sklada bo do konca desetletja na tej lestvici prehitela še Nemčijo in Japonsko. V Globusu o prodoru in načrtih Indije, azijske jedrske velesile, ki jo nevarno prežemata hindujski nacionalizem in medetnično nasilje.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je pred dnevi na Bledu pozval k širitvi Evropske unije do leta 2030. A junija prihodnje leto bodo nove evropske volitve in škarje in platno glede morebitnih širitev bosta v rokah nove bruseljske ekipe. V državah Zahodnega Balkana so se po letih trkanja na evropska vrata čakanja že nekoliko naveličali, raziskave javnega mnenja pa napovedujejo okrepitev moči evroskeptikov v Bruslju. V Globusu o prihodnosti evropskega projekta.
Od začetka vojne v Ukrajini mineva dobro leto in pol. V številnih državah na vzhodu Evrope, še posebej na Poljskem in v baltskih državah, se krepijo strahovi pred odločitvami režima, ki vlada v Kremlju. Wagnerjevi plačanci so v Belorusiji in Poljska ob meji s to državo namešča 10.000 vojakov, Litva je sredi avgusta zaprla dva od šestih mejnih prehodov z Belorusijo. Moldavska predsednica je februarja Rusijo obtožila načrtovanja državnega udara v Moldaviji. Bruselj državam vzhoda Evrope, ki še niso članice Evropske unije, ponuja obljube o evropski perspektivi, a strahu pred vojno ter velikim in močnim sosedom te obljube ne blažijo. V Globusu o strahovih vzhodne Evrope.
Tokratni blejski strateški forum bo potekal v dneh, ko v Sloveniji odpravljamo posledice silovite ujme, ki je prve dni avgusta prizadela našo državo. To poletje je bilo poletje novih vremenskih skrajnosti: vročina, poplave, neurja, gozdni požari… Prvi teden julija je bil najbolj vroč teden na Zemlji, odkar obstajajo uradne meritve. V Globusu zato o tem, kako živeti s podnebnimi spremembami, ki nam tako radikalno krojijo življenje povsod po svetu, in kakšne so rešitve, ki jih vidijo udeleženci strateškega foruma na Bledu.
V Črni gori se 17 let po osamosvojitvi dogajajo prelomne politične spremembe. Črnogorski volivci so z volitvami oblast zaupali novim, mladim političnim obrazom; Milo Đukanović, ki je vajeti črnogorske oblasti več kot 30 let trdno držal v rokah, se je umaknil v ozadje. Črna gora je pred velikimi političnimi izzivi in spremembami, tudi pričakovanja volivcev so velika, a iskanje srednje poti med Beogradom, Moskvo in Brusljem je nepredvidljivo in zahtevno. Oddajo Globus o Črni gori je pripravil dopisnik Boštjan Anžin.
Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, se je po slovesu dolgoletne voditeljice Angele Merkel, ki je bila nemška kanclerka kar 16 let, in ob vojni v Ukrajini znašlo na prelomnici. Tako imenovana semaforska koalicija kanclerja Scholza je ob izvolitvi obljubila, da bo vlada napredka, zdaj pa je država v tehnični recesiji, vse večja je brezposelnost, vzpenja se skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo. Tokratno oddajo Globus o Nemčiji je pripravila dolgoletna dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž, ki po devetih letih zapušča dopisništvo v Berlinu.
Glavno mesto Litve bo 11. in 12. julija gostilo pomemben vrh zveze Nato, že drugi, odkar se je začela ruska agresija nad Ukrajino. Prav zaradi vojne v Ukrajini bo v Vilni na mizi 31 članic zveze kar nekaj zahtevnih izzivov. Zveza Nato bo prihodnje leto praznovala 75 let. V nevarnejšem svetu je naša zveza pomembnejša kot kadar koli, je sporočil novi stari generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki do oktobra prihodnje leto ostaja na čelu zavezništva. O vrhu Nata ob dogajanju v Ukrajini v oddaji Globus.
Neveljaven email naslov