Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poletna turistična sezona je na vrhuncu. Že janurja pa je lastnike nepremičnin v Kopru apartmajev razburil odlok Mestne občine Koper, ki v koprskem mestnem jedru prepoveduje spreminjanje pritličij in kleti v stanovanja in turistične apartmaje. Ker se s takimi posegi izgublja identiteta mesta, kar škoduje kulturni dediščini, so pojasnjevali na občini. Lastniki nepremičnin pa so opozarjali, da gre za grob poseg v zasebno lastnino in da že tako med turistično sezono ni dovolj nastanitev. S podobnimi težavami se, kot je poročala Erna Petrač Barborič spopadajo tudi v Izoli in Piranu.
Med epidemijo so se pojavili tudi številni fenomeni, eden bolj neverjetnih korona zabave. Potekale so v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, celo pri nas. Predvsem mladi so se želeli namerno okužiti s covidom 19, da bi dobili status prebolevnika in se jim ne bi bilo potrebno cepiti. Anka Pirš je ta fenomen raziskovala decembra lani in se pogovarjala z mladeničem, ki se je na vsak način želel okužiti, a mu ni uspelo. Zakaj je prišlo do takega početja in ali je lahko namerno okuževanje tudi kaznivo?
V velikih stiskah zaradi šolanja na daljavo, izoliranosti od sovrstnikov in vsesplošnega kovid vzdušja so se znašli predvsem otroci in mladostniki. Oktobra lani je novinarka Anja Šter za Tednik poročala, da so klinični oddelki otroške psihiatrije prepolni, močno narašča število sprejetih mladih z motnjo hranjenja in po poskusu samomora. Poraba antidepresivov in antipsihotikov v vseh starostnih skupinah narašča, čakalne dobe se daljšajo, strokovnjakov primanjkuje, pravih ukrepov očitno ni.
Kovid ukrepi so zaprli tudi vrata zdravstvenih domov. Dostop do osebnega zdravnika je postal izjemno otežkočen, osebno skorajda nemogoč, po telefonu po številnih poskusih. Številni bolniki so se zato začeli zatekati na urgenco. Specialisti so opozarjali, da je bolnikov, ki prihajajo k njim z napredovano boleznijo, vse več in da se bo število bolnikov, ki bodo umrli zaradi prepozno diagnosticiranega raka, v prihodnjih letih bistveno povišalo. Težave bolnikov je predstavila Erna Petrač Barborič.
Se še spomnite, kako smo morali v trgovskih središčih, gostinskih lokalih, frizerskih in drugih salonih kazati potrdilo o izpolnjevanju PCT pogoja? Številni kupci zaradi tega ukrepa, ki se jim je zdel ponižujoč in diskriminatoren niso več želeli vstopati v te objekte. In lastniki lokalov, manjših trgovin in salonov so še kako občutili osip strank. Nekateri so zato začeli iskati možnosti za preživetje v delu na črno, naketeri so morali svojo dejavnost celo zapreti. Z njimi se je pogovarjala Erna Petrač Barborič.
Ko stojimo v dokaj mirnem središču Ljubljane, si težko predstavljamo, da so se tu še pred nekaj meseci odvijali tako nasilni prizori, kakšnih v Sloveniji ne pomnimo. Kordoni policistov so blokirali ulice, oblaki solzivca so prekrili protestnike, škropil jih je tudi vodni top, z druge strani so letele granitne kocke. In med tema dvema ognjema so se znašli novinarji, kamermani, fotoreporterji. Med njimi je bil tudi novinar Tednika Boštjan Veselič Golob.
Obsedenost z rekreacijo in videzom je v zadnjih letih čedalje bolj razširjen pojav. Vsakodnevni večurni obiski fitnesa, pohodi na bližnji hrib tudi po trikrat dnevno, vzponi v gore, ki presegajo telesne zmogljivosti posameznikov. Vse to so znaki pretirane telesne aktivnosti, obsedenosti in odvisnosti od nenehnega gibanja, katere razširjenost se je v zadnjem desetletju povečala kar za 80 odstotkov. Kaj ljudi žene v to in kakšne so lahko posledice, je preverjala novinarka Erna Petrač Barborič.
V naslednjem prispevku opozarjamo na hudo stisko bolnikov z eno najhujših neozdravljivih bolezni, kar jih poznamo - ALS, amiotrofično lateralno sklerozo. V Sloveniji jo vsako leto odkrijejo pri okoli 60-ih ljudeh. Bolnikom odpovedujejo mišice, po postavitvi diagnoze v povprečju živijo samo še od 3 do 5 let. Čeprav je to izjemno huda bolezen in so bolniki na koncu povsem odvisni od pomoči drugih, tisti, ki zbolijo, ko so starejši od 65 let, nimajo pravice do osebne asistence. Aleksandra Dežman.
Kako bomo preživelili draginjo in ali lahko Slovenija zaradi vojne v Ukrajíni, podražitev energentov in suše ostane brez nekaterih živil? Skrb je za zdaj odveč, mirijo na Kmetijsko gozdarski zbornici. A Ukrajína je pred začetkom vojne zagotavljala več kot desetino vse pšenice na svetu, cena tega žita pa se je odtlej povišala za več kot tretjino. Povišale so se tudi cene gnojil in krme, kar tudi slovenskim kmetom povzroča velike skrbi, da bodo morali začeti opuščati kmetovanje. Helena Milinković.
Na današnji dan leta 1995 se je pred očmi mednarodne skupnosti zgódil najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni - genocid v Srebrenici, v katerem je bilo pobitih več kot 8 tisoč Bošnjakov. Srebrenica je zdaj deležna nekaj pozornosti ob obletnici, sicer pa je to mesto pozabljeno, žrtve genocida in njihovi potomci pa so prepuščeni sebi in svojim travmam. Poleg tega se v Bosni in Hercegovíni spet vse bolj krepi nacionalizem, opozarjajo sodelavci Spominskega centra v Srebrenici. Z njimi se je ob predstavitvi videorazstave Srebrenica - Naša zgodba v Ljubljani pogovarjala Anka Pirš.
Za številne državljane republik nekdanje skupne države Slovenija pomeni obljubljeno deželo. A resnica je očitno zelo daleč od tega. Delavska svetovalnica vse pogosteje opozarja na nevzdržne in nečloveške delovne razmere, v katerih delajo tuji delavci. Pri nekaterih delodajalcih naj bi mejile skoraj že na sužnjelastniški odnos. Ena izmed največjih težav je določilo sporazuma o zaposlovanju delavcev iz teh držav, ki pravi, da mora biti delavec eno leto zaposlen pri istem delodajalcu, kar odpira vrata izkoriščanju. Jasna Krljić Vreg.
Zakaj je treba plačevati RTV prispevek in da ga je treba ukiniti, se sliši večkrat, po volitvah še bolj pogosto. Zato, ker naj tudi tu, kot pri javnih dobrinah, velja načelo solidarnosti, odgovarjajo sogovorniki v naslednjem prispevku. RTV namreč še zdaleč ni le televizijski Informativni program, ki je tako na udaru. Javna RTV je pomembna zato, ker ponuja vsebine, ki jih na komercialnih medijih ne boste zasledili, saj niso tržne zanimive. In to so tudi vsebine za slepe, gluhe, invalide, manjšine, otroke in mlade, starejše ter vse tiste, ki jih ne zanimajo resničnostni šovi, ampak izobraževalne oddaje o znanosti, naravi, kulturi. Anka Pirš.
V naslednji uri si boste lahko ogledali prispevke, ki jih 20. junija, na dan novinarske stavke, niste mogli videti. V uredništvu Tednika smo pripravili pet prispevkov, ki govorijo o pomenu javne RTV in o razmerah v Informativnem programu Televizije Slovenija: Zato stavkamo! Labodji spev RTV? RTV v vojni za Slovenijo. "Ni nam vseeno za RTV." Javna RTV za vse.
Delo na Radioteleviziji Slovenija v času študija spoznavajo tudi študentje novinarstva. Zaposleni skupaj s profesorji v okviru praktičnih predmetov že desetletja gradijo trden most. Zanimanje za delo na javni televiziji pa upada z zaostrenimi razmerami. Tudi na Fakulteti za družbene vede podrobno spremljajo dogajanje v Informativnem programu Televizije Slovenija, ki za številne študente novinarstva pomeni prvo srečanje z novinarskim delom v praksi. Prispevek je pripravila študentka novinarstva Meta Gantar.
Radiotelevizija Slovenija je imela v preteklosti, ko še ni bilo tolikšnega števila medijev, izjemen vpliv na oblikovanje javnega mnenja. Ključno vlogo je odigrala v osamosvojitveni vojni pred 30 leti. Predvsem televizija je s sliko in vsebino ažurno in verodostojno obveščala prebivalce Slovenije o potezah agresorske vojske. In ohranila te slikovne zapise tudi za zgodovino. Kako se te zelo pomembne vloge spominjajo takratni poročevalci s terena, voditelji in uredniki? Jasna Krljić Vreg.
V 80-ih letih so se rodile kritične oddaje kot so Tednik, Studio City, Utrip, Zrcalo tedna. Vse te oddaje so doživljale pritiske težkega škornja nekdanjega sistema. A so preživele. Novodobnega škornja pa ena oddaja ni preživela, ostale hirajo. Nekdanji novinarji, voditelji in uredniki, ki so soustvarjali nekoč bogat Informativni programi, potrjujejo, da politika že desetletja skuša tako ali drugače krojiti poročanje novinarjev Televizije Slovenija. A tako grobo in brezobzirno kot danes še nikoli, ocenjujejo legende slovenskega televizijskega novinarstva. Z njimi se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Zakaj stavkamo, na kaj opozarjamo in kaj zahtevamo? Pisarne in deski Informativnega programa so vse bolj prazni, tako kot tudi sam program. A za to nismo odgovorni novinarke in novinarji. Prispevek je pripravil Seku Conde. Za izjavo pred kamero, v kateri bi pojasnil svoj pogled na stavko ter odgovoril na očitke, smo prosili tudi generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, a se na naše vabilo ni odzval.
Maja je minilo 43 let, odkar sta prva Slovenca Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik stala na najvišji gori sveta Sagarmati ali Mont Everestu. Aprila bi bil Nejc Zaplotnik star 70 let. V njegovem matičnem društvu, Planinskem društvu Kranj, so prav na obletnico njegovega rojstva izdali novo knjigo Nejčev alpinistični dnevnik. Z njim odstirajo manj poznano podobo tega legendarnega alpinista, na neki način pa s tem uresničujejo tudi Nejčevo željo pomagati šibkejšim. Izkupiček od prodane knjige bodo namreč namenili za pomoč osebam s posebnimi potrebami. Novinar Miro Štebe.
Neveljaven email naslov