Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ponovno smo obiskali pred šestimi leti postavljeno umetno gnezdilnico za čuka in v njen odkrili številčen podmladek te vrste sov, ki je zelo ogrožena. Spoznavamo sviloprejke, ki so v svojem kratkem življenju pravo darilo narave. Svetujemo, na kaj moramo pomisliti preden se s psom odpravimo na izlet. Preverjamo, kako kaže koroškim žigcem in kakšna so prizadevanja Kinološke zveze Slovenije za priznanje te slovenske pasme. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
SKALNJAK OB POTKI V zadnji majski oddaji začneta Irena in Sebastjan urejati nov skalnjak in pot. Za podlogo sta uporabila nerazgradljivo folijo, ki bo zadrževala razrast plevelov. 'Odpadne' skale je Sebastjan nabral na mestu, kjer so gradili cesto. Skalnjak, ki je za zdaj zasajen s sonceljubnimi rastlinam, pa še ni končan. Z GAIO NA OBISKU - DANICA DOLENC Danica Dolenc uživa na svojem pestrem vrtu. Poleg obilice trajnih okrasnih rastlin goji tudi vrtnine. Tako sta s strokovno sodelavko kluba Gaia v negnojeno gredico posadili fižol. Kako pomagati prezgodaj posajenim paprikam, je zanimalo Danico. Na novo sta nekaj teh občutljivih predstavnic plodovk posadili v rastlinjak. KOT POBESNELE ZORIJO JAGODE HASKAP Že tako veljajo za prve dozorele plodove, ki nas vabijo s sadnega vrta, letos pa so jagode haskap še posebej pohitele. Zorijo precej prej kot običajno. Obiskali smo nasad, ki ga je Anja Kokol z možem zasadila pred osmimi leti. Te 'sibirske' borovnice, kot se jih je prijelo ime med ljudmi, so dokaj nezahtevne grmovnice. Z vsakega grma lahko naberemo nekaj kilogramov sladko-kiselkastih jagod. navrtu@rtvslo.si
Skok s posebno obleko z visoke gore, nastop pred množico, govorjenje resnice, pomoč ljudem v naravnih katastrofah … Pogum se lahko kaže z dejanji in moralnimi odločitvami. Pogumna oseba se zaveda tveganja, vendar se kljub temu odloči za neko vedenje. Edo Senica je eden od pionirjev skakanja BASE in letenja s tako imenovano netopirsko obleko. Pri skoku s kilometra višine leti s horizontalno hitrostjo skoraj 300 km/h. Med enim od skokov je nosil merilne naprave, ki so merile njegovo počutje in stres. Kaj so izmerile? Pogum nas spremlja že od prazgodovine. Zakaj ga evolucijsko potrebujemo? Je pogum tudi gonilo napredka?
Žumanovi iz Ljutomera so ena redkih družin, ki se še vedno preživlja s tradicionalnim lončarstvom; lončarsko vreteno se pri njih neprekinjeno vrti že 150 let. Saša Žuman, predstavnik pete generacije, je lončarsko obrt prevzel leta 1998 in od takrat s svojimi rokami obdelal že okrog 40 ton gline. Njegov namen ni zgolj prodaja lončenih izdelkov, pravi, ljudem želi približati predvsem njihovo uporabnost v vsakdanjem življenju. Pri tem mu pomaga soproga Nina, ki je postala družinska ambasadorka promocije priprave hrane v lončeni posodi; njena tradicionalna prleška gibanica je prejela številna priznanja in certifikate. Saša, sicer ljubitelj adrenalinskih dejavnosti, svoje znanje predaja že šesti generaciji, obiskovalcem pa, poleg delavnice in trgovine, s ponosom pokaže tudi muzej z lončarskimi izdelki njegovih prednikov.
Danes naše identitete ne oblikuje več tisto, kar počnemo, ampak tisto, kar imamo. A kaj, ko nimamo nikoli dovolj. Z antropologom dr. Danom Podjedom in mag. Živo Kavko Gobbo iz društva za sonaraven razvoj Focus se bomo pogovarjali, koliko je nakupovanje v resnici stvar svobodne izbire, koliko pa stvar prisile; zakaj se zdi, da so naše želje neizmerne in kako jih brzdati? Si srečo lahko kupimo? Kaj s potratno porabo počnemo sebi in našemu planetu? Kako naj bi ravnal zmeren, etičen potrošnik? Da je življenjski slog stvar izbire, sta prepričana Janja in Andrej Brečko, ki si sreče ne kupujeta, temveč jo ustvarjata na svojem samooskrbnem posestvu. Tudi Alenka Nose, ki dotrajanemu in staremu pohištvu podarja novo življenje, dokazuje, da ni treba vsakega predmeta po nekaj letih zavreči in nadomestiti z novim in da vse staro vendarle ni brez vrednosti. Kako živeti bolje tudi z manj tehnologije, nam bo v rubriki Ah, ta splet! predstavil Filip Dobranič z Inštituta Danes je nov dan, zakonca Dolinšek, ki učinkovito rabo energije doživljata kot poslovni in osebni izziv, pa bosta razkrila, da se vsaka sprememba v manj potratno ravnanje začne pri uravnoteženem posamezniku. Piko na i oddaji bo pritisnila Katja Sreš, ki se z Ekologi brez meja že leta zavzema za manj stvari in s tem za manj odpadkov.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1963 na osnovi pogodbe takratne Nafte Lendava in Elma iz Črnuč ter je bilo odgovor na takrat težke razmere v tej regiji. Danes je eno redkih večjih podjetij, ki so preživela čas tranzicije in številne krize v Pomurju. Prednost podjetja je fleksibilna proizvodnja. Kar 80 % izdelkov izvozijo, njihov najmočnejši trg je Nemčija. Vtičnice, stikala, svetila in preostali elektromaterial tako krasijo številne poslovne objekte in domove, v podjetju pa se zavedajo, da se bodo morali v prihodnosti spopasti z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. Kljub avtomatizaciji pa je človeška roka nenadomestljiva pri najbolj specialnih varilskih delih. Poklic varilca je deficitaren in zato zelo iskan. Delo varilcev smo spoznavali v prevaljskem podjetju ADteh, v katerem je okoli 45 zaposlenih. Večina njihovih varilcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer še šolajo za ta poklic, v Sloveniji potekajo izobraževanja zgolj po podjetjih.
Preverili smo kako uspešna sta Klub kraških ovčarjev in Kinološka zveza pri pridobivanju statusa protokolarnega simbola Slovenije za kraške ovčarje, opozarjamo na akcijo društva AETP ki želi Slovenijo brez kletk za kokoši in svinje, razložili bomo kakšen vpliv ima klima v avtu na našo žival in se sprehodili po Koseškem bajerju. ozivalih@rtvslo.si
SREČANJE ČLANOV KLUBA GAIA Tradicionalno srečanje članov kluba Gaia, kluba, ki združuje vrtičkarje, je bilo letos na otoku Krku v zalivskem mestecu Baška. Udeleženci so na strokovnih predavanjih lahko izvedeli kako gnojiti tla, izboljšati rodnost sadnega drevja, kombinirati balkonsko cvetje ali predelati jagode aronije. Srečanja smo se udeležili tudi z ekipo oddaje Na vrtu in pripravili posebno reportažo. RAZMNOŽEVANJE SOBNIH RASTLIN Čeprav se konec maja posvečamo predvsem rastlinam in gredam na prostem, ne pozabimo na sobne lepotice. Razmnožujemo jih na prehodu iz pomladi v poletje, nekatere s semeni, druge hitreje zrastejo iz zelenih delov matičnih rastlin. CVETOVI ŠPANSKEGA BEZGA V SLADKORJU V rubriki Dnevnik lastnih izkušenj Ana-Marija Berk tokrat nabira cvetove španskega bezga. Dobro jih je osušila, nato namočila v sladkor. Z njimi izboljša okus in polepša videz sladic...
Na svetu porabimo za hlajenje kar 20 % vse elektrike, po napovedih pa naj bi se ta količina do leta 2050 potrojila. Hladiva, ki jih uporabljamo v hladilnih napravah, povzročajo 8 % vseh izpustov na svetu. Kako bi se učinkoviteje hladili z manjšim vplivom na okolje? Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?
Janez Bratovž je eden najbolj znanih slovenskih kuharskih chefov; njegove specialitete so okušali številni domači in tuji pomembneži, leta 2010 se je celo kot prvi Slovenec uvrstil na San Pellegrinov seznam najboljših 100 restavracij na svetu. Kuharski mojster po 31 letih prepušča vodenje ljubljanske restavracije JB otrokoma Nini in Tomažu, ki sta sicer že več kot desetletje vpeta v družinski posel. Od očeta sta podedovala strast in predanost delu, od mame, ki v podjetju še vedno skrbi za finance, pa natančnost, pravita. Tomaž, ki je končal višjo šolo za gostinstvo, je v sedemčlanski ekipi redno zaposlenih prevzel vlogo chefa, Nina, po izobrazbi farmacevtka, pa v restavraciji skrbi za vinsko karto in strežbo. Prejšnji mesec je v Parizu prejela nagrado za evropsko somellierko leta in dokazala, da Slovenija ne premore le odličnih kuharjev, ampak tudi sommelierje.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je na Zgornjem Pfalškem grof Friedrich Werner von der Schulenburg, pripadnik nemškega visokega plemstva in eden najostrejših kritikov Hitlerjevega režima, kupil 900 let star grad Falkenberg in ga rešil propada. Leta 2008 pa je občina Falkenberg grad odkupila in se lotila temeljite prenove. Petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamoval velik razvoj turizma na Hrvaškem. Skoraj vsako večje mesto na obali je postalo prepoznavno po svojih glasbenih festivalih. Šibenik pa še posebej slovi po številnih kulturnih dogodkih. Spomladansko cvetenje bohotnih magnolij, bujnih kamelij in nežnih japonskih češenj priča o veliki ljubezni do lepote, narave in bivanja dveh ljubiteljev orientalskih vrtov iz Furlanije - Julijske krajine. Radiotelevizija Slovenija je začela redno oddajati televizijski program leta 1958. Bogato zgodbo od začetka in vse do danes spremlja in soustvarja tudi 95-letni Dušan Hren.
Sodobni človek kar 90 % časa preživi stran od narave. A človek je njen del in jo potrebuje, pa če se tega zaveda ali ne. Zato vas bomo s tokratnimi gosti v oddaji skušali spodbuditi, da več časa preživite v naravi. Najprej nam bo dr. Luka Kristanc, zdravnik družinske medicine, biolog ter fito- in ekoterapevt, razložil, zakaj človek naravo potrebuje za duševno, čustveno in telesno blaginjo. Že sprehod skozi mestni gozd je prava gozdna kopel – besedno zvezo so skovali Japonci, ki so med prvimi v gozdu videli tudi možnost terapije. Gre za preživljanje časa v naravi, v gozdu, kjer uporabljamo vse svoje čute, predvsem tiste, ki smo jih v mestnem okolju zanemarili. Dr. Kristanc bo predstavil še blagodejne učinke eko- in fitoterapije. V naravi najdemo tudi kakovostno in zdravo hrano, ki si jo lahko prenesemo na krožnik; več o njej nam bosta zaupala biologinja in dr. biokemije Katja Rebolj ter biolog, strokovnjak za zelišča in ekološko pridelavo hrane, dr. Janko Rode. Kako lahko tudi sami opozarjamo na invazivne tujerodne vrste rastlin, ki lahko negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost gozdov, pa nam bosta v rubriki Ah, ta splet! pojasnila voditeljica Nina Cijan in Simon Zidar z Gozdarskega inštituta Slovenije, ki bo predstavil aplikacijo Invazivke.
Gaj Čuk se je preizkušal v vrtnarstvu in gradbeništvu, potem pa je izziv našel v kovanju. Kovaško znanje je pridobival pri mojstrih iz Italije in Slovenije ter nato s podporo družine stopil na samostojno pot. Z veliko vztrajnosti mu je uspelo pridobiti prostore nekdanje rudarske kovačije. Zdaj uspešno izdeluje vse od ograj, vrat do nožev in srednjeveških rekvizitov. Pri delu pa združuje kovaško in usnjarsko znanje, ki ga prepleta z novo tehnologijo. V Šenčurju na Gorenjskem pa smo spoznavali poklic čistilca. V podjetju Prosen com, v katerem imajo 80 zaposlenih, poudarjajo, da je delo vse zahtevnejše in čedalje bolj specializirano. Kljub sodobni tehniki in robotizaciji pa je človeška roka še vedno nepogrešljiva pri čiščenju in higieni.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, do leta 2050 naj bi se ta delež še povečal. Svetlobno onesnaženje, hrup, višja temperatura in onesnažen zrak vplivajo na zdravje meščanov. Raziskave so pokazale, da lahko svetlobno onesnaženje vpliva na razvoj raka, motenj spanja, depresije in debelosti. Preveč hrupa iz okolja pripomore k večji pojavnosti ishemičnih bolezni srca in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti na leto. Kako bi lahko uredili mesta, da bi imela manj negativnih vplivov na prebivalce? Ali lahko življenje v mestu nanje vpliva tudi pozitivno? Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen. Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?
Bogdan Babšek je zaradi prirojene spinalne mišične atrofije že od desetega leta na invalidskem vozičku. Ker po končani srednji šoli za elektrotehniko ni dobil zaposlitve v svojem poklicu, se je usmeril v grafično oblikovanje in se posla lotil sam. Bil je prvi invalid v Sloveniji, ki se je s tem, da se je odločil za samostojno podjetniško pot in redno zaposlitev, za vedno odrekel invalidnini, ki bi jo sicer prejemal vse življenje. Njegovo podjetje Batis Plus danes zaposluje sedem delavcev, od tega tri invalide. Vseskozi sledijo trendom na področju tiska in grafike, v novo tehnologijo letno vlagajo okrog osem odstotkov prometa. Podjetje vodi s premišljenimi in poštenimi koraki, pravi; ponosen je, da spadajo med slabih deset odstotkov podjetij z zlato boniteto odličnosti. Kljub težki invalidnosti ves čas uresničuje svoje sanje, ovire pa premaguje s pozitivno energijo in močno voljo. Slednje mu v zadnjem obdobju daje tudi njegova mlada družina – soproga Mojca in 10-mesečna hčerka Nika.
Danes se posvečamo družinam, naj so majhne ali velike, jedrne, razširjene ali sestavljene. Za nekatere miren pristan, za druge središče viharja. Včasih so bile družine z veliko otroki nekaj običajnega, danes so precejšnja redkost. V studiu gostimo Alberta in Leonido Mrgole, zakonski in psihoterapevtski par ter starša štirih odraslih otrok, ki tudi na podlagi lastnih izkušenj slovenske starše opremljata z veščinami za bolj harmonične družinske odnose. Veliko koristnih izkušenj in nasvetov, kako poskrbeti, da se bo vsak član družine počutil sprejetega in slišanega, bosta razkrila tudi nam. Obiskali smo devetčlansko družino Kmet. Medtem ko nekateri z dvema otrokoma komaj ohranjamo glavo na mestu, Petra in Boštjan dajeta vtis, da ni nič lažjega kot vzgajati in skrbeti za sedem otrok, saj to počneta obilico ljubezni, dobre volje, prisotnosti in dobro organizacijo. Partnerske zveze pa tudi razpadejo in ustvarjajo se nove. A če se to zgodi, to potem morda ni več le stvar dveh odraslih partnerjev, temveč lahko v novo zvezo s partnerjem pridejo tudi njegovi otroci in z njimi bivši partnerji. Odnosi v sestavljeni družini so tako popolnoma nov izziv. Kako se ga lotevajo in gradijo novo družinsko gnezdo, nam bosta zaupala Ivan in Ana z otroki. Ob koncu oddaje bosta svoja razmišljanja o pomenu družine, pristnih odnosov, ljubezni in neuničljivi družinski vezi z nami delila Ana Dolinar in njen oče Janez Dolinar, legendarni radijski in televizijski voditelj, ki mu je vloga dedka ena izmed najljubših.
Prve izkušnje na področju avtomatizacije je majhna ekipa pridobivala pri razvoju strojev za lesno obdelavo. Leta 2001 so bili med 300 najhitreje rastočimi malimi podjetji v Sloveniji, danes pa se ne ustrašijo še tako zahtevne naloge. Večina projektov je razvojno naravnanih, 80 % naročil je za slovenski trg, preostanek pa za tujino, za različne države po svetu. Prav tujina jim ponuja nove možnosti za prihodnjo rast. Veliko ustvarjalnosti, vztrajnosti in znanja pa zahteva izdelovanje orgelskih piščali. Eden redkih mojstrov je Srečko Narat iz Rogaške Slatine, ki svoje znanje in izkušnje deli naprej. Delo terja veliko natančnost. Večina naročnikov je iz tujine.
Na sprehodu ob Ptujskem jezeru smo srečali kačo kobranko. Družili smo se z učenci Živalovarstvenega krožka na OŠ Ormož prav na dan, ko so jih obiskali pisateljica Nuša Jezeršek in začasna skrbnica psov Vida Šinkovec s psičko Milo. Opozarjamo na solarni dermatitis, ki so mu podvržene predvsem bele mačke. Predstavljamo zgodbo rešene malamutke Gale, ki je v novem domu v družbi dveh mačakov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Neveljaven email naslov