Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Optimizem je duševna drža, ki se odlikuje po pozitivnem pogledu na življenje in po pričakovanju dobrih rezultatov. Vendar je treba vedeti, da optimizem ne lebdi samostojno nekje v zraku. Se ljudje v resnici ločujemo na optimiste in pesimiste? Kaj je bistveno, kar nas ločuje? Se optimizma lahko naučimo? Koliko nanj vplivajo zunanje okoliščine? O iskanju, predvsem pa o pomenu optimizma se bomo v studiu pogovarjali s psihiatrom dr. Borutom Škodlarjem. S svojo optimistično držo in življenjsko energijo pa nas bosta navdihnila Vesna Škreblin, ki pri svojih 72 letih skorajda nima urice prostega časa. A kot sama pravi, so ji največ optimizma vlile prav težje življenjske preizkušnje. Z optimističnim pogledom na svet in s samosvojim gibanjem na rolerjih nas je navdušil Rajko Dolinšek, ki je v mladosti veliko deskal na vodi, danes pa išče in najde ravnovesje na koleščkih.
V Nazarjah smo obiskali družinsko lesnopredelovalno podjetje Krančič, kjer prisegajo na predelavo lesa iz Savinjske doline. Predelava lesa spremlja družino že več generacij. Velik razvojni korak pa so naredili sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se preselili in v industrijski coni Glin v Nazarjah zgradili svojo halo. Z naložbami in razvojem so postali eno najuspešnejših zasebnih lesnopredelovalnih podjetij. Kar tri generacije urarskih mojstrov družine Lečnik pa še vedno potrpežljivo skrbijo, da so naše ure točne. Poklic je zelo lep in bi ga morali bolj promovirati, poudarjajo v urarski družini. Pečar in polagalec keramičnih oblog je iskan poklic, zanj sta zagotovljeni štipendija in zaposlitev. Obiskali smo Srednjo gradbeno šolo Maribor, kjer jim tudi s promocijami med osnovnošolci uspeva zagotavljati dovolj velik vpis. Praktične izkušnje pa nam je zaupal njihov nekdanji dijak, danes uspešen obrtnik Damir Ačko.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Naredimo herbarij Ali veste, kako rastline pravilno nabrati, posušiti in stisniti, da bi jih lahko vložili v herbarij? In kaj je herbarij? Nasvete za pripravo urejene zbirke posušenih rastlin ali njihovih delov smo poiskali na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Portret botanika Alfonza Paulina Lani je minilo 170 let od rojstva enega najpomembnejših slovenskih botanikov, Alfonza Paulina. Postavil je temelje slovenske botanike, napisal prvi izvirni učbenik rastlinstva v slovenskem jeziku ter izdal 2000 herbarijskih pol z opisi širšega kranjskega rastlinstva. V dokumentarnem portretu poleg njegovega dela izvemo še zanimive zgodbe o nekaterih redkih rastlinah. Čebulna marmelada Ste že pokusili marmelado iz čebule? Ne? Recept zanjo smo pripravili za konec oddaje. V uredništvo smo jo pokusili in lahko povemo, da je pravo gurmansko presenečenje. navrtu@rtvslo.si
Na in v nas imamo številne mikroorganizme. Če stojimo pri miru, bo z nas v eni minuti odpadlo približno 100 tisoč delcev kože in mikrobov, ki živijo na njej; če hodimo s hitrostjo 8 km/h, pa kar 10 milijonov. Za seboj puščamo mikrobno sled oziroma odtis. Od kod dobimo te mikroorganizme? Otroci, rojeni vaginalno, dobijo najprej mamin vaginalni mikrobiom, pri dojenju še kožnega in tistega v mleku. Kaj pa otroci, rojeni s carskim rezom? Vroče točke mikrobnega delovanja so v ustih in prebavnem traktu, vse to pa se izrazi tudi na koži. Kako pa se mikrobi v telesu in na njem odzivajo na nevarne kemikalije? Slovenski raziskovalci ustvarjajo veliko bazo črevesnih in ustnih mikrobiomov, ki bi bila osnova za presejalne teste. Kako daleč do klinične uporabe smo?
Hrvaška televizija predstavlja prirodoslovni muzej, ki že več kot 170 let hrani vse, kar je povezano z biološko pestrostjo Hrvaške. Odprtje prenovljenega muzeja bo predvidoma na Dan Zemlje, 22. aprila. Bavarska televizija je pripravila zgodbo o prav posebnem gozdu mladih dreves – gozdu spomina, ki stoji v bližini Wemdinga na Švabskem. Ta mlada drevesa dajejo staršem umrlih otrok tolažbo, saj skoznje njihovi otroci simbolno rastejo naprej. Televizija Slovenija je obiskala prostore Fundacije Vincenca Drakslerja, ki pomaga nekdanjim odvisnikom, potem ko so zaključili terapije in je nastopil čas »vračanja« in vključevanja v vsakdanje življenje. Madžarska televizija pa je pogledala skozi objektiv Györgya Németha, fotografa iz Szegeda. Njegovo delo je bilo v preteklosti že večkrat nagrajeno, tokrat pa predstavlja prav posebno serijo fotografij o minevanju časa.
Informacijsko-komunikacijska tehnologija in internet sta postala tako vpeta v naše življenje, da si dneva brez njiju skoraj ne moremo predstavljati. Tudi če nista bila del vaše mladosti, sta lahko del življenja v zrelih letih. O tem je prepričana tudi naša gostja Ana Pleško, soustanoviteljica socialnega podjetja Simbioza, katerega temelji so medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo in vseživljenjsko učenje. Več v oddaji Ah, ta leta!
V podjetju Mebor iz Železnikov, ki spada v sam vrh svetovnih proizvajalcev žag in strojev za razrez lesa, si prizadevajo za nenehen razvoj in izboljšave strojev. Ustanovitelj Boris Mesec si pred 40 leti ni upal niti sanjati, da bo tračna žaga, narejena za domačo rabo, tlakovala uspešno podjetniško pot. »Učitelji vrata odprejo, vstopamo sami.« S tem kitajskim rekom na spletni strani Šolskega centra Kranj ter Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole dijake nagovarjajo k vpisu. Da je slikopleskar deficitarni poklic, ki je lahko tudi sanjski, pa vedo v podjetju Penzel Premium Decor, kjer to obrt nadgrajujejo. Čevljarji so bili nekoč iskani mojstri in umetniki, danes pa redki navdušenci, ki še vztrajajo v poklicu. Obiskali smo delavnico v Mariboru, kjer dela čevljar Saša Kovačev. Čevljarskih delavnic je v tem mestu zgolj še za prste ene roke. Zanimanja med mladimi za ta poklic ni, pa tudi če bi bilo, se ne bi imeli kje šolati.
Predstavljamo male nemške špice. Obiskali smo Učni poligon za samooskrbo v Dolah, kjer je svoj dom našlo tudi nekaj mačk. Svetujemo, kako ugotoviti, če je naš pes predebel in kako mu pomagati k boljšemu zdravju. Ugotavljamo, kako mraz prenašajo različne vrste ptic, ki se pozimi ne odselijo iz naših krajev. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
POSEBNI FILODENDRONI IN FLAMINGOVCI Bolj kot z nezahtevnostjo za vzgojo nas kačnikovke navdušujejo zaradi raznolikosti in lepote. Ta odseva tudi z gladkih, svetlečih se listov, na katerih lahko opazimo bolj ali manj izražene žile. Med kačnikovke spadajo filodendroni z več kot 220 vrstami in flamingovci, ki jih je več kot 1000 vrst. ZBIRKA KAKTUSOV IN NJIHOVO CEPLJENJE V Trzinu smo si pri gospodu Juretu Slatnerju ogledali njegovo zbirko posebnih, tudi redkih kaktusov. Spoznamo zgodovino nastanka kaktusov brez klorofila, ki so lahko rdeče, rumene ali kakšne druge barve. Nekaj kaktusov smo tudi cepili. To smo storili iz enakih razlogov, kot cepimo sadno drevje. Kako, v oddaji. Z NARAVO PROTI PREHLADOM V neposredni okolici doma je Sebastjan Lipar nabral liste lovorja in izruval črno redkev. Za napitke, s katerimi si pozimi krepimo odpornost proti virusom, poseže tudi po čebuli in pohorski strdi. Ob uživanju domačih pripravkov za izkašljevanje in čiste dihalne poti vseeno upoštevajmo omejitve za bolnike in nosečnice. navrtu@rtvslo.si
Polarni sij oziroma svetlo obarvano nočno nebo smo lahko lani opazovali tudi nad našimi kraji, prav tako ga bo mogoče videti v novem letu. Polarni sij nastane kot posledica geomagnetnih neviht, ko delci ob izbruhih na površini Sonca poletijo proti Zemlji in trčijo v njeno atmosfero. Sončeva dejavnost se povečuje in bo največja v letu 2024, nato bo začela upadati. Ta cikel traja 11 let. Ali je Sonce bolj ali manj dejavno, znanstveniki določijo tako, da štejejo Sončeve pege. Ko Sončevi izbruhi dosežejo naš planet, lahko povzročijo resne težave v komunikacijah ali globalnem navigacijskem sistemu GPS. Ali povečana Sončeva dejavnost lahko vpliva na kakovost lokacijskih storitev pri nas? Vesoljsko vreme redno spremljajo številni sateliti. Lahko z njimi napovedo prihajajoče izbruhe?
Po platnu Stanke Golob ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama. Prav posebne slike v njenem ateljeju nastajajo že tri desetletja. Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, danes pa njen del, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih. Danes o njihovi veljavi in znanju, ki so ga imeli, priča Spominska mizarnica. Znamenita Čermak-Špirekova peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko so v tamkajšnjem rudniku živega srebra morali močno povečati izkop rude. Danes so peč obnovili, zaradi svoje pomembnosti pa predstavlja pomemben del Unescove svetovne kulturne dediščine. Istrska vas Marezige ima pestro zgodovino. Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom. Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm jim zna prisluškovati. Pri svojem delu namreč preučuje tudi sporazumevanje žuželk.
Avtor besedila: Dušan Velkaverh Avtor glasbe: Tadej Hrušovar So res Najlepše pesmi že napisane? Ali pa je to samo verz iz pop skladbe, ki nas ponese desetletja nazaj? Pesem Najlepše pesmi je nastala v sozvočju dveh velikanov slovenskega popa, in sicer na besedilo Dušana Velkaverha in glasbo Tadeja Hrušovarja, izvedla pa jo je skupina Hazard leta 1983. V oddaji se bo pogovor vrtel tudi okoli tega, kako se je nastal slovenski pop, kako se je razvijal in kako ga lahko umestimo v svetovne trende sedemdesetih in predvsem osemdesetih let?
VRT JANUARJA POČIVA Četudi zaradi ugodnega vremena kakšnega vrtičkarja že srbijo prsti, z opravili na prostem tudi v rastlinjaku še počakajmo. Razmislimo o vrtninah, ki jih bomo gojili, in preverimo semena. Z zimsko rezjo sadnega drevja naj se nam ne mudi, še svetuje Miša Pušenjak. Z GAIO NA OBIKSU: OSKRBA LIMONOVCEV Gospod Matjaž limonovce prezimuje na senčni strani hiše. Redno pregleduje liste in preveč posvetljene škropi z železovim pripravkom. Zaliva jih z deževnico sobne temperature. Da preveri, ali so limonovci dovolj zaliti, ima posebni indikator... HIŠA METULJEV Z IRSKE S sliko za minuto in pol odpotujemo na Irsko. Ob srednjeveškem gradu Malahide, kjer je ohranjeno veliko starega pohištva, oblačil in drugih predmetov, je tudi ogromen tropski steklenjak. Zaraščajo ga tujerodne rastline, obletava pa jih več kot 20 vrst tropskih metuljev. V hiši metuljev obiskovalci opazujejo njihov celoten življenjski cikel. navrtu@rtvslo.si
Marmor iz Sežane je eno najstarejših slovenskih kamnoseških podjetij s 76-letno tradicijo pridobivanja in obdelave kraškega naravnega kamna. Pred 20 leti so se pionirsko lotili pridobivanja kamna podzemno, danes jim to daje tehnološko prednost. Obiskali smo tudi lončarsko družino Žuman iz Ljutomera, ki vztrajno lončari na tradicionalen način. Saša Žuman poudarja, da moraš biti za lončarski kolovrat rojen, glino in kulturno dediščino moraš imeti rad. Temu je predan vse od mladih dni. Tradicija oblikovanja žlahtne kovine, združena z novimi zamislimi, je recept, da je lahko tudi kotlarstvo uspešen posel. Kotle danes sicer vse bolj proizvajajo industrijsko, eden redkih v Sloveniji, ki jih še izdelujejo po starem, ročno, pa je mojster Marko Godec iz Kresnic.
Predstavljamo kavkaške ovčarje. Obiskali smo »govorečo« avstralsko ovčarko Murf. V Tropski hiši v Celju smo se tokrat pogovarjali o afriški polopici – moholijev galago. Z veseljem in hvaležnostjo predstavljamo praznične fotografije in posnetke naših gledalcev in njihovih živali. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V možganih imamo 100 bilijonov in več povezav – več kot je, tako pravijo, zvezd v galaksiji. Nekatere od teh povezav so »odgovorne« tudi za naš spomin. Ta nam pove, kdo smo in kje smo. Zaradi spomina prepoznamo besede, ki jih beremo, in zvoke, ki jih slišimo. Prve raziskave o spominu je že leta 1885 opravil nemški znanstvenik Ebbinghaus. Nekatere njegove ugotovite o spominu držijo še danes: kar se na hitro naučimo, tudi na hitro pozabimo, starejši pa najhitreje pozabijo tisto, kar so se naučili nazadnje. V tokratni oddaji Ah, ta leta! bomo o spominu govorili z dr. Zvezdanom Pirtoškom.
Izsledki humanega biomonitoringa Zgornje Mežiške doline iz leta 2001 so pokazali, da je imelo več kot 80 odstotkov otrok, starih tri leta, v krvi vsebnost svinca, večjo od 100 mg na liter. Na podlagi teh podatkov so izvedli sanacijo območja. Lani je vrednost nad 100 mg na liter imelo le še 4,5 odstotka otrok. Svinec je le ena izmed škodljivih snovi, ki smo jim vsak dan izpostavljeni: pesticidi, bisfenoli, ftalati, kadmij, parabeni, per- in polifluoroalkilne snovi … Strupene kemikalije lahko nastanejo tudi ob pripravi hrane. A izpostavljenost škodljivim snovem ne vpliva na vse enako. Kako raziskovalci ugotovijo, komu bodo kemikalije bolj škodovale?
Voda je kot življenje, včasih burno, hip zatem povsem umirjeno. Na svojem potovanju po Bavarski se je avtorica dokumentarne oddaje Dežela voda, Anette Orth, lotila vode tako kot blagodejnega vira življenja v rezervatu za zaščito ptic ob spodnjem toku reke Inn in obenem tudi kot grozeče nevarnosti v pogovorih z žrtvami poplav v Passauu. Zgodba o ljubeči plati vode pa se odvije v brezčasni idili visokogorskega jezera Rappensee na več kot 2000 metrih nadmorske višine v Allgäuskih gorah, daleč od vsakdanje naglice.
Skladba "Silvestrski poljub" je nastala pred pol stoletja, decembra 1971. Napisala sta jo mojstra Jože Privšek in Dušan Velkaverh, zapel pa jo je nekega decembrskega dopoldneva Alfi Nipič, prav v studiu TV Slovenije, med snemanjem silvestrske oddaje.
Neveljaven email naslov