Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poplave so prizadele tudi številne živali. Kako uspešni smo bili pri reševanju in pomoči živalim, smo se pogovarjali s predsednico Društva za zaščito konj in ostalih živali, Natalijo Nedeljko. Občudovali smo obrežne lastovke – breguljke, ki gnezdijo v stenah gramoznice Pleterje pri Kidričevem. Opozarjamo na težave z alergijami naših psov. Spoznavamo eno najbolj nepriljubljenih invazivnih živalskih vrst – rdeče polže. Zbrali smo fotografije in posnetke poletnih dogodivščin naših gledalcev in njihovih živali in nekatere med njimi nagradili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen. Na svetu je po podatkih kar šest milijonov obolelih, v Sloveniji več kot devet tisoč. Je kronična, počasi napredujoča bolezen, ki je za zdaj še ne moremo pozdraviti, lahko pa z zdravili omilimo in omejimo njene simptome. Teh je več kot 40, a ker so tako različni, lahko dolgo ostane neprepoznana. Parkinsonova bolezen ima toliko obrazov, kolikor je bolnikov. Nekaj smo jih spoznali tudi v oddaji Ah, ta leta. Slavko Stošicki je prve težave opazil pred več kot 12 leti, ko je izgubil voh, njegova pisava je postala okorna, pozneje se je simptomom pridružil tudi tremor. Slavka Ilich tremorja nima, Parkinsonova bolezen je najbolj prizadela njen govor. Rajko Fjora pa se je, potem ko ga je bolezen že skoraj popolnoma ustavila, odločil za globoko možgansko stimulacijo. Operacijo je uspešno prestal, kakovost njegovega življenja pa se je močno izboljšala. Vsi trije imajo ob sebi ljubeče partnerje, ki jim pomagajo pri obvladovanju bolezni, da ta ne bi obvladala njih.
Svet se letos spopada z najobsežnejšimi požari v naravi. V Kanadi so našteli več kot 6400 gozdnih požarov, ki so zajeli površino osmih Slovenij. Na stotine požarov je letos na desetkrat večji površini, kot je Ljubljana, prizadelo tudi Grčijo. Pri nas je bil eden najhujših požarov lani, ko je gorelo na našem Krasu. Kakšne so posledice požarov v naravi na rastje in tla? Kakšen je leto po požaru naš Kras? Rastline so različno odporne proti ognju in visokim temperaturam. Črni bor je naša proti ognju najodpornejša drevesna vrsta. Kako požar vpliva na druga drevesa? V nekaterih delih sveta pa so požari naraven, ponekod celo nujen pojav.
Avtor glasbe in besedila: Aleksander Mežek Na enega od številnih dni, ko je vremenska napoved dejansko “megla z dežjem” si marsikdo zabrunda Mežkov hit. Pesem Vremenska napoved je bila leta 1976 posneta v mestu, kjer je megla doma, in sicer v Londonu, v studiu BBC. Oddaja bo osvetlila razgibano pevsko pot kantavtorja Aleksandra Mežka in njegov družbeni angažma. Vprašali pa se bomo tudi, zakaj je vreme tako priljubljen motiv popularne glasbe, spregovorili pa bomo tudi o nekoč tako živi kulturi avtoštopa, ki jo opisuje Mežkovo besedilo.
Ekološka sadjarja Nataša in Janez Trstenjak iz Stročje vasi pri Ljutomeru že več kot četrt stoletja vodita eno večjih predelovalnic sadja v Sloveniji ter podjetje za prodajo in distribucijo sokov. V podjetju so danes trije zaposleni, še dva na kmetiji, občasno jim pomagajo sezonski delavci. Obdelujejo 15 hektarov ekoloških nasadov, največ imajo jablan. Na leto predelajo okrog 500 ton sadja, z jabolki in sokovi pa oskrbujejo več kot 120 hotelov, lokalov, šol in vrtcev po vsej Sloveniji. Izdelke ponujajo tudi v prodajalni na kmetiji, kjer so lani postavili še samopostrežne avtomate in postajališče za avtodome. Vremenskim ujmam kljubujejo z neprestanimi vlaganji; za naložbe so doslej namenili več kot 4 milijone evrov – zamenjali so vse stare neodporne sorte, uredili namakalni sistem ter zaščito proti toči in slani.
Popeljali vas bomo po istrskem kmetijskem sejmu. Dnevi kmetijstva Slovenske Istre so privabili množico obiskovlacev. Preverili bomo, kako je bilo s trgatvijo refoška na krasu in kakšen bo letošnji teran. V Brdih je bila dvodnevna mednarodna mojstrska delavnica z naslovom - masterclass - z naslovom: "Brda - dom rebule". Novinarji pa so v briških vinogradih obrali še zadnje grozde. Na kmetiji Slavec v Knežaku so se približali starejšim s tem, da so postali tudi demenci prijazna točka. Naši zamejski kolegi pa nam bodo predstavili kamnoseško dejavnost, predvsem obdelovanje kamna Repen.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Vodilo družinskega podjetja Krančič iz Savinjske doline je nenehno vlaganje v razvoj. Združili so tradicijo z izkušnjami, zato se danes lahko pohvalijo, da so postali eno najuspešnejših zasebnih lesnopredelovalnih podjetij. Ob sodobno opremljeni žagi imajo specializirane stroje za obdelavo lesa, svoj vozni park in sušilnice z možnostjo termične obdelave lesa. V urarstvu Lečnik iz Celja pa dokazujejo, da lahko z vztrajnostjo, trmo in ljubeznijo urar postane tudi poklic prihodnosti. Kar tri generacije skrbijo, da številne ure še vedno pravilno merijo čas. Z novimi digi info točkami pa bomo prebivalci prišli do pomoči v digitalnem svetu.
Obiskali smo Miho Leitingerja, ki ustvarja rastlinske terarije. Ob tem mu dela družbo vrsta živali. Obiskali smo vzreditelja pasme prav posebne pasme psov – jakutska lajka. Preverjamo, kako so poplave vplivale na ptice, ki prebivajo o na in ob rekah. Opozarjamo na težavo nekaterih manjših pasem psov – sesedanje sapnika. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Dober partnerski odnos se ne bo kar zgodil, zanj se je treba potruditi. V tokratni oddaji Ah, ta leta! bomo govorili o partnerstvu, ljubezni, spoštovanju, premagovanju kriz, pa tudi o sprejemanju odločitev, ki niso vedno lahke. Kako zgraditi ali ponovno obuditi zdrav partnerski odnos bo z nami delila strokovnjakinja za partnerske in družinske odnose Melita Kuhar. Romana in Lojze Krajnčan sta poročena že 38 let. Ustvarjalna zakonca se zavedata, da so ljubezen, prijateljstvo, spoštovanje, dobra komunikacija in sodelovanje nujne sestavine za srečen in uspešen zakon. Veliko ljudi v zrelih letih pa se bodisi po ločitvi ali izgubi partnerja ne odloči za nov partnerski odnos. Razlogi so različni, nekateri se v samskem svetu res ne znajdejo in so osamljeni, Kristina Jerman pa jesen življenja tudi brez partnerja živi polno. Z razmišljanjem o ljubezni in mestu, ki ga ima ta v našem življenju, pa bo oddajo zaokrožila Manca Košir.
Ko je ladja Mayflower s prvimi priseljenci iz Evrope leta 1620 plula do Amerike, je bilo na krovu več kot 100 ljudi. Dobrih 400 let pozneje se je po njeni poti odpravilo plovilo Mayflower 400. Na krovu ni bilo nikogar. Gre namreč za prvo avtonomno plovilo, ki je prečkalo Atlantski ocean. Kaj pomeni, da je plovilo avtonomno in do katere stopnje lahko pluje brez človeka? Človek je sicer kriv za približno 80 % nesreč na morju. Njihovo število bi lahko zmanjšale popolnoma avtonomne ali polavtonomne ladje. Ali bo v prihodnosti vodni promet avtonomen?
Obdobje pandemije je marsikje povzročilo tudi zelo povečan obisk gora. Okolica jezera Walchensee in gore, ki ga obdajajo, so se skoraj v trenutku soočile s kaotičnimi razmerami. V nasprotju z večino vplivnežev, ki ljudi nagovarjajo k obisku narave, se je Magdalena Kalus odločila, da bo to moč raje usmerila k njeni zaščiti. Vstop v hišo metuljev Botaničnega vrta v Szegedu je kot vstop v pravi deževni gozd. In sprehod po njem je neke vrste tropska pustolovšina, na kateri obiskovalce obkroža več kot 300 različnih metuljev ali letečih rož, kot jim pravijo. Kočevje najpogosteje vzbudi misel na prostrane gozdove, celo pragozd in seveda medveda. A Kočevje ali Gottschee, kot so mesto poimenovali kočevski Nemci, je seveda veliko več od tega. Socialna zadruga La Collina išče delo posameznikom ranljivih skupin: invalidom, nekdanjim odvisnikom, priseljencem in še številnim drugim. V zadnjih letih se je z odprtjem dveh socialnih gostinskih lokalov razširila tudi gostinska ponudba V Trstu.
Magistrico mednarodnega prava Urško Intihar je čebelarjenje pred devetimi leti tako prevzelo, da je pustila varno službo in 40-urni tedenski delavnik zamenjala za v sezoni tudi do 100-urni delavnik. Začela je z enim podarjenim panjem, danes čebelari z več kot 450 čebeljimi družinami; približno polovico jih ima za pridobivanje medu, druge pa za prodajo, tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Italijo. Pravi, da so čebele njena strast, čebelarjenje pa konjiček, od katerega lahko živi. Ne le da je ena redkih žensk v tem še vedno pretežno moškem poklicu, že drugo leto je tudi na čelu Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev.
Fakulteta za strojništvo iz Ljubljane in partnerji so v projektu EIP proučevali izboljšanje procesov krmljenja živali v prireji mleka in mesa. V vinorodni deželi Podravje vinogradniki končujejo obiranje letošnjega pridelka grozdja. Po prvih ocenah je grozdja, ki je povprečne kakovosti, precej manj. Gostja v studiu je Simona Hauptman s KGZ Maribor. V vinogradniškem projektu EIP sodelujoči proučujejo pomembne izzive za obstoj panoge. O izredno slabi čebelarski pridelovalni sezoni se pogovarjamo z Vladom Vogrincem, predsednikom Čebelarske zveze društev Štajerske. Pred koncem oddaje predstavljamo še čebelarski projekt o kakovosti čebeljih pridelkov in kandidate za IMK 2023.
PLODOVI KRAŠKIH MEJIC Na kraških mejicah v bližini Škocjana smo spoznavali drevesne vrste z užitnimi jesenskimi plodovi: črni trn, glog, rumeni dren,... Številne jagode imajo blagodejne učinke na naše telo, a velja opozorilo, ne nabirajmo tistih, ki jih ne poznamo, vabljive jagode so lahko tudi strupene. JESENSKE OKRASNE ZASADITVE Strokovnjakinja kluba Gaia je tokrat obiskala Matica Severja, oblikovalca vrtov in poznavalca trajnic iz Ljubljane. Prikazala sta nekaj zamisli za zunanje okrasne zasaditve v posodah, ki sončno jesen še obarvajo. SLANI BUČNI ZAVITEK Kljub slabši vrtičkarski sezoni je Ana-Marija Berk letos pridelala dovolj bučk. Iz njih je spekla slani bučni zavitek, tradicionalni zagorsko jed. ZASADITEV NA GROBU Oktobra s trajnicami, ki cvetijo in ohranjajo lepe liste tudi pozno jeseni in pozimi, zasajamo tudi grobove. Kako ga urediti, predstavlja Sebastjan Lipar.
Ko združita moči prijatelja, polna zamisli, poguma in znanja, uspeh ne more izostati. Gre za podjetje Virs iz Lendave, ki se danes pri razvoju robotske laserske varilne celice in razvojnih projektih uvršča v sam evropski vrh. Poklic mlinar pa je predstavila družina Korošec, ki se že več kot 200 let ukvarja z mlinarstvom. Mlinske kamne je danes zamenjala popolnoma avtomatizirana proizvodnja. Letno zmeljejo več kot 11 tisoč ton zrnja.
Poplave so prizadele tudi številne živali. Kako uspešni smo bili pri reševanju in pomoči živalim, smo se pogovarjali s predsednico Društva za zaščito konj in ostalih živali, Natalijo Nedeljko. Občudovali smo obrežne lastovke – breguljke, ki gnezdijo v stenah gramoznice Pleterje pri Kidričevem. Opozarjamo na težave z alergijami naših psov. Spoznavamo eno najbolj nepriljubljenih invazivnih živalskih vrst – rdeče polže. Zbrali smo fotografije in posnetke poletnih dogodivščin naših gledalcev in njihovih živali in nekatere med njimi nagradili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Avtor besedila: Ivan Sivec Avtor glasbe: Franc Mihelič Pisatelju in tekstopiscu Ivanu Sivcu je nekoč kmetica v Poljanski dolini povedala preprosto resnico: “Kjer lastovke gnezdijo, so dobri ljudje doma.” S harmoniko Franca Miheliča in z glasom Bernarde Mihelič se je ta stavek ubral v eno naših najbolj prepoznavnih narodnozabavnih viž. V pogovoru s Sašo Avsenikom bomo osvetlili vidik razvoja slovenske narodno zabavne glasbe, glasbenica in voditeljica nardnozabavanih oddaj Darja Gajšek pa bo razložila in prikazala različne tehnike igranja harmonike.
Živeti čim dlje in čim bolje je verjetno želja večine. A za zdravo in vitalno starost se moramo potruditi, vložiti nekaj časa in nekaj misli. Zdravja si ne bomo kupili na lekarniški polici, ampak si ga bomo pridobili s časom, ki ga preživimo v gibanju, pravi naša današnja gostja dr. Nada Rotovnik Kozjek, zdravnica s specialnimi znanji o klinični prehrani bolnikov in športnikov ter tudi sama zavzeta športnica. Da leta niso ovira za redno, vsakodnevno športno aktivnost, dokazuje Marjeta Šrot, upokojena baletna plesalka in energična gospa, ki si ne predstavlja življenja brez gibanja. Vitalna upokojenca Jolando in Borisa Kofola ni prestrašila niti slovenska turnokolesarska pot, ki meri 1800 kilometrov in premaga 50 tisoč metrov višinske razlike. V turnem kolesarjenju ne vidita napora in utrujenosti, temveč naravo, veselje in druženje. Piko na i tokratni oddaji Ah, ta leta!, v kateri bomo govorili o pomenu ohranjanja vitalnosti z rednim gibanjem, pa bo postavil 89-letnik, ki niti v sanjah ne razmišlja o tem, da bi se ustavil. Tone Fornezzi Tof.
Hitreje, više, močneje je mogoče doseči tudi z znanostjo. Med igro tenisa deset kamer ves čas zajema podatke o položaju igralca in žogice, njeni hitrosti in vrtenju. Analize teh podatkov so osnova za izboljšanje in prilagoditev načina igranja in tudi treninga. Zato so treningi danes vse bolj specifični in točno določeni za posamezen šport. Raziskovalci fakultete za elektrotehniko so razvili sistem za vadbo veslanja, ki med vadbo spremlja, kaj se z veslačem dogaja, in mu sproti daje navodila o tem, kako lahko izboljša svojo tehniko. Kaj pa med športno dejavnostjo počnejo naši možgani? Znanost pomaga športu, toda tudi športniki lahko pomagajo znanosti. Na največji regati na svetu so zbirali podatke za znanstvenike.
Neveljaven email naslov