Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Multipla skleroza (MS) je neozdravljiva bolezen, ki pride neopaženo, po tihem. Lahko se za nekaj časa potuhne, tako da človek pravzaprav pozabi nanjo, in potem nekega dne spet izbruhne. MS je ena od najpogostejših bolezni osrednjega živčevja pri mlajših odraslih. Že izraz multipla pove, da je to bolezen, ki ima več obrazov. Vsak bolnik ima svojo zgodbo, kako se je začelo, kako se je razvijalo in kakšno je trenutno stanje. Na svetu ima MS že približno 2,5 milijona ljudi, med njimi je več žensk kot moških. Diagnozo običajno postavijo med 20. in 40. letom starosti. Bolezen ni enakomerno razširjena po vsem svetu, po ocenah strokovnjakov pa se število bolnikov z MS veča z oddaljenostjo od ekvatorja. Scenaristka Anja Čuček, režiserka Ita Obersnu, urednica Katja Stamboldžioski.
Površina Zemlje in s tem tudi površina Slovenije se spreminjata. Naša država se vsako leto premakne za približno 5 mm proti severozahodu in približno 1 mm proti severovzhodu. To lahko izmerimo zato, ker imamo kakovostno določen moderen državni geodetski koordinatni sistem. Nekatere točke osnovne geodetske mreže so bile izmerjene že davnega leta 1808. Danes te točke državnega koordinatnega sistema opazujemo z globalnim navigacijskim satelitskim sistemom. Obiskali smo geodetsko točko osnovne geodetske mreže na Maliji pri Izoli in preverili, kako so se koordinate te točke spreminjale v zadnjih 200 letih. Zakaj potrebujemo tako natančne meritve?
Možganska kap je urgentno stanje v nevrologiji. Danes jo lahko preprečimo in ozdravimo. Pri tem pa je zelo pomemben čas. Prav zato je začel delovati tudi Republiški center TeleKap, ki ponuja bolnikom pregled preko videokonferenčne povezave z 11 regionalnimi slovenskimi bolnišnicami. Na ta način so specialisti vaskularni nevrologi na razpolago vsakemu bolniku, ne glede na to, kje se tak bolnik nahaja. Vsak bolnik doživlja možgansko kap na svoj način, kot nam bo povedal Jan Šilec, ki je doživel možgansko kap zelo mlad. Kljub bolezni in s podporo domačih je našel motivacijo za nove izzive v življenju, ki se danes vrti okoli glasbe.
Dokumentarna oddaja Očesne bolezni nas seznanja z nekaterimi najpogostejšimi tovrstnimi stanji. O preprečevanju očesnih obolenj, načinih njihovega zdravljenja ter o novem znanju in pridobljenih izkušnjah bodo spregovorili štirje pacienti in njihovi zdravniki. Osrednja pozornost bo namenjena sivi mreni, starostni degeneraciji rumene pege, zapori solznih izvodil in možnostim trajne odstranitve dioptrije. Pogledali boste lahko v notranjost operacijskih dvoran in obenem spoznali zgodbe tistih, ki so jim specialisti oftalmologi z uspešnimi strokovni posegi povrnili neovirano vidno zaznavanje sveta, z njim pa tudi kakovost vsakdanjega življenja. Urednica serije: Katja Stamboldžioski Scenaristka: Kaja Kokot Žanič Režiserka: Ita Obersnu
Družinsko podjetje Intra lighting, ki ga po treh desetletjih postopoma prevzema druga generacija družine Furlan, je uveljavljen globalni ponudnik arhitekturnih svetil in svetlobnih rešitev. Njihova svetila osvetljujejo prostore Ferrarija, Armanija, Rolexa, Adidasa, Googla in drugih svetovnih multinacionalk, hotelov, restavracij in trgovin. Vsako leto izdelajo dvesto tisoč svetil in ustvarijo več kot 33 milijonov evrov prometa. Izvažajo v 68 držav sveta; na pomembnejši evropskih trgih, v Združenih arabskih emiratih in v ZDA imajo tudi lastna prodajna podjetja. Skupina s 400 zaposlenimi je temelje za nadaljnjo širitev pred tremi leti postavila z novimi proizvodnimi prostori v Šempetru pri Gorici; selitev ter naložba v avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje sta bili vredni okoli 12 milijonov evrov. Z rešitvami in razvojem so usmerjeni v zeleno prihodnost; njihovi izdelki so visoko reciklabilni, proizvedejo že skoraj 60 odstotkov lastne energije.
V medici se v zadnjih letih govori o novem pristopu k zdravljenju bolnikov, saj je že dlje časa znano, da ljudje različno presnavljamo zdravila. Odziv na zdravilo je lahko premajhen, lahko pa se pojavijo tudi hudi neželeni učinki, ki terjajo hospitalizacijo ali celo smrt. Odziv na zdravilo je povezan s številnimi dejavniki, med drugim tudi od genetske osnove bolnika. Zato v svetu in tudi v Sloveniji potekajo številne raziskave s področja farmakogenetike, ki raziskuje uspešnost zdravljenja in neželene učinke glede na genotip bolnika.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V kotlarstvu ni dovolj le velika fizična moč, ampak je potrebna ljubezen do kovine, pravijo v družinskem podjetju Kotlarstvo Godec. Spoznali pa boste tudi mlade cvetličarje s Srednje biotehniške šole v Mariboru.
Predstavljamo pinože, vrsto ptic iz družine ščinkavcev, ki je tudi letošnjo zimo v večjem številu obiskala Slovenijo. Spremljamo nastanek prvega priročnika za skrbnike »mini pujsov«. Opozarjamo na to, kaj vse mora vključevati nega morskih prašičkov. Družili smo se z družino, ki ima med svojimi psi predstavnike različnih vrst terierjev. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Rokodelsko znanje je del narodne nesnovne kulturne dediščine, izdelki umetnostne in domače obrti del naše identitete. Smo se jim res pripravljeni kar odpovedati? Ali v času množične proizvodnje še obstaja prostor za tradicionalna znanja in veščine, za izdelke domače in umetnostne obrti? Bogata tradicija rokodelstva je lahko združljiva s sodobno družbo in njenimi trendi, je prepričan gost v studiu Goran Lesničar Pučko iz Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije. Vsaka obrt zahteva poznavanje določenih veščin, ročnih spretnosti, materialov, postopkov. Da brez dobrih učiteljev in mentorjev ne gre, se strinjata tudi zlatarja dveh generacij, Marjan Kosi in David Fink, kako pomemben je prenos znanja na mlajše generacije, pa poudarjata tudi klekljarica Anica Rakovec iz Železnikov in kovač Jože Krmelj iz Škofje Loke, ki smo jih vse obiskali v njihovem ustvarjalnem okolju.
Vsa zdravila, ki jih danes uporabljamo, so bila najprej preizkušena na živalih. Toda testiranje na živalih včasih ne da pravih rezultatov in je etično sporno. Obe slabosti bi lahko rešili organi na čipu. Gre za več celic posameznih človeških organov, s katerimi simulirajo naše organe. Lani je ameriška uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz organov na čipu. V Italiji razvijajo sklep na čipu, na katerega bodo prenesli posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom. Tako bodo lahko preizkusili, katero zdravilo je najboljše za vsakega posameznega bolnika. Kakšni so ti organi na čipu, katere organe sploh lahko imamo na njih in kakšne so njihove prednosti pred testiranjem na živalih?
Projekt KARST, ki ga je omogočil Evropski raziskovalni svet, se ukvarja z možnostjo napovedovanja zapletenih kraških struktur in procesov, s tem pa reševanja odzivov na ekstremne dogodke, saj so vodotoki kraškega povodja sposobni zelo hitrega pretoka vode in s tem prenosa onesnaženja. Anja Musek z mokrim polstenjem ustvarja zelo različne izdelke in oblačila. Zanjo sta značilna sodobno, minimalistično oblikovanje in uporaba naravnih materialov. Nedavno je bila sprejeta tudi v mednarodno skupino VAWAA – Vacation With an Artist. Slikarka Ana Sluga se ukvarja tudi s fotografijo in videom. Zanimajo jo meje prehajanja med različnimi mediji, kar igrivo tematizira v svojih delih. Svoje znanje predaja študentom na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Eden najpomembnejših slovenskih sodobnih pisateljev Drago Jančar je za svoje delo prejel več domačih in mednarodnih literarnih nagrad. Za najbolj prevajanega slovenskega pisatelja pa so največja nagrada bralci njegovih del. »Taborniki ustvarjamo boljši svet« je osnovno vodilo vseh tabornikov. Slovenski taborniki delujejo v okviru Zveze tabornikov Slovenije, ki je neprofitna mladinska organizacija z vzgojnimi cilji in spoštovanjem temeljnih vrednot. Moto vsakega slovenskega tabornika je tudi »Bodi pripravljen!«.
prekmurska ljudska Za nemara najbolj znano slovensko žalostinko pevec Vlado Kreslin pravi, da jo Prekmurci zapojejo takrat, ko so na žuru najbolj veseli. Kaj je v ljudstvu, ki poje najbolj žalostne pesmi v trenutkih največjega veselja? Dilemo pa skriva tudi besedilo, in sicer kar v prvem verzu, namreč, ali se prav poje “vejli” ali “bejli”? “Pravilno je samo venci bejli! A ste vsi gluhi in slepi? Vejli v prekmurščini ne pomeni nič. Obstaja samo vejnoli,”, je povedal avtor Slovarja stare knjižne prekmurščine dr. Vilko Novak.
Iz mlinskega obrata uspešno pot v oljarstvu tlakuje že tretja generacija Kocbekovih v Ščavniški dolini. Z mladimi iz Srednje šole za prehrano in živilstvo v Mariboru pa se bomo podali v svet slaščičarstva.
Družinsko podjetje Lotrič Metrology iz Selške doline je mednarodno uveljavljen ponudnik meroslovnih storitev; njegove certifikate najdemo v več kot 50 državah. Posebno pozornost v podjetju posvečajo digitalizaciji procesov in razvojnim projektom, s čimer narekujejo smernice v meroslovju. Sodelujejo s 16 raziskovalnimi inštituti in univerzami, razvili in zaščitili so pet patentov, registriranih imajo dvanajst blagovnih znamk. So tudi edini preskusni laboratorij na področju medicinskih mask in osebne varovalne opreme v širši regiji. Vodstvene položaje v podjetju, ki ga je pred 32 leti ustanovil Marko Lotrič, so pred kratkim prevzeli njegovi trije otroci; priprave na prenos vodenja so se začele že leta 2017, ko so vsi člani družine podpisali družinsko ustavo. Danes v devetih podjetjih v sedmih državah zaposlujejo 180 ljudi, njihova strategija pa je usmerjena v še večjo internacionalizacijo.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. So nas napisali, oziroma kar prečitali, Butalci? Nas Milčinski pozna bolje, kot poznamo sami sebe? Takole pravi: ”In takih ljudi je povsod dosti, česar ne vidijo, ali ne marajo videti, pa pravijo, da ni." "Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža, pa ji pravijo potok. Ob obeh kraji mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve tri hiše imajo nadstropja, jim pra-vijo graščine. Ime je vasi Butale" Tako začenja Fran Milčinski pripo-vedko o Butalcih, knjigo, ki smo jo vsi brali, ki jo vsi poznamo, toda nočemo si priznati, da nas je malo tudi napisala. Butalci veljajo za eno največjih slovenskih knjižnih uspešnic vseh časov. V raznih oblikah in z različnim izborom zgodb so do zdaj izšli že kakih dvajsetkrat, be-remo jih od otroštva do odraslosti in vsakokrat jih drugače razumemo. Butalci so bili v slovenski literarni zgodovini precej zapostavljeni, težave pa so bile tudi z literarno zgodovinsko umestitvijo - čeprav je Milčinski ustvarjal v času realizma in naturalizma, bi mu težko nadeli oznako realist. Bil je pač humorist. In ta oznaka ga je stala kanona. Toda sogovornik ddr. Igor Grdina v oddaji jasno pove: “V živem kanonu so še kako prisotni, legije navadnih bralcev navsezadnje legitimirajo delo; je pa Milčinski izjemen stilist, samo še Ivan Cankar je imel v tisti generaciji tako prepoznaven slog.”
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj v letošnjem letu praznuje 70 letnico delovanja. Nedavno so na Ptuju organizirali Tumpejeve dneve in obravnavali aktualne teme v govedoreji. S strokovnjakom v studiu predstavimo Bovino virusno diarejo in nove subvencije, ki jih lahko govedorejci pridobijo iz ukrepov SKP. Na vrtnarski kmetiji Mrak spoznavamo delo terenskih svetovalcev. Vodja Javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS predstavi pomen kmetijskega svetovanja v današnjem času. Ustavljamo se tudi na kmetiji Kekec v Slovenskih goricah, kjer predelujejo mleko krav, ovac in koz v ekološke mlečne izdelke.
NABIRANJE CEPIČEV Februarja je še čas za nabiranje cepičev. Biodinamik Slavko Turšič razloži, kako pravilno odberemo vejice za cepiče. Da te ne bi do cepljenja že vzbrstele, jih shrani v zamrzovalniku. OSKRBA FALENOPSISOV V Dobrovniku smo se podali med orhideje iz rodu falenopsis, za katere pravi Tomaž Jevšnik iz Ocean Orchids, da jih ne zalivamo, pač pa utapljamo. Kako ugotoviti, kdaj potrebujejo zalivanje, pa v oddaji. ZELENE STENE Tokrat spoznavamo mah, kot izredno dekorativno 'darilo' iz narave. Ko je primerno obdelan, tudi obarvan, z njim polepšamo notranje prostore in ustvarimo unikatne, reliefne okvirje. Sandra Pirš iz podjetja Liwing Walls ga rada kombinira z 'živimi' rastlinami, da ustvari zeleno steno.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Neveljaven email naslov