Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj pripelje človeka do tega, da se znajde na cesti? Preprostega odgovora ni. O brezdomcih na cesti in o tistih nevidnih, ki imajo streho nad glavo, a kljub temu nimajo tistega, čemur rečemo dom, se bomo pogovarjali z dr. Špelo Razpotnik, socialno pedagoginjo, ki se med drugim ukvarja s področjem socialne izključenosti, neenakosti, vključevanjem manjšin in brezdomstvom. Brezdomci so vedno odsev družbe, v kateri živimo. Kako se kot družba do njih obnašamo, kaj si o njih mislimo, kako jim prihajamo naproti in kako naše vedenje občutijo oni? Svojo zgodbo o tem, kako je postal brezdomec in kako je preživljal leta na cesti, bo z nami delil tudi 70-letni Janez Kompare, ki si je kot mlad fant, tako kot mnogi med nami, želel dobiti službo, si ustvariti družino in z njo živeti v miru in slogi. In vse to mu je uspelo. Dokler se mu ni zalomilo: izgubil je službo, nato tudi družino, nazadnje – po kratkih obdobjih bivanja pri sorodnikih in prijateljih – še streho nad glavo. V svojih srednjih letih je pristal na cesti. Toda s podporo Društva Kralji ulice – vse podporne programe društva bomo v oddaji tudi predstavili – mu je po letih spanja pod mostovi in zavetiščih uspelo prek Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana priti do neprofitne bivalne enote, kjer se končno počuti varnega in mirnega.
Superprevodnike, materiale brez električne upornosti, poznamo že več kot 100 let. Superprevodnost materialov dosežemo pri zelo nizkih temperaturah, pri okoli –200 °C. Skupini znanstvenikov iz ZDA pa je uspelo izdelati material, ki je superprevoden pri temperaturi 21 °C in tlaku 10.000 barov. Kaj nam bo to odkritje prineslo? Že danes imajo superprevodniki ključno vlogo v napravah za slikanje z magnetno resonanco in v pospeševalnikih delcev, kot je CERN. Zakaj so nekatere snovi dobri prevodniki, druge pa ne, ter katere snovi in pri katerih temperaturah lahko postanejo superprevodniki?
besedilo Miroslav Vilhar/glasba Davorin Jenko. Lipa zelenela je je slovenska ponarodela pesem, ki jo je napisal Miroslav Vilhar, za priredbo in glasbo pa je poskrbel Davorin Jenko, ki je napisal tudi glasbo za himno slovenske vojske Naprej zastava Slave. Nastala je v sredini 19. stoletja in poje se jo še zmeraj, tudi v najtežjih trenutkih, tako ob nacionalnih preizkušnjah (okupacija, karantena), kot v najtežjih trenutkih osebnega življenja, saj ima skladba tudi transcendentno sporočilo in je ena najpogosteje zapetih pogrebnih pesmi. Kateri elementi botrujejo temu dejstvu: gre za muzikološke ali besedilne značilnosti? Lipa zelenela je v je v samostojni Sloveniji ena najbolj samoumevnih pesmi, po prepoznavnosti jo postavljajo ob bok himni.
Oddajo začenjamo z aktualno temo , ... bonitetnimi točkami, nakar se sprehodimo po cerkljansko idrijskem koncu. Tradicionalno rejo lipicanca so vpisali na svetovni seznam nesnovne dediščine pri Unescu. Nosilka nominacije je Lipica, obiskali smo jih z našo kamero. Kmetje na severnem Primorskem zahtevajo temelji poseg v populacijo jelenjadi. Še posebej glasni so bili ob predstavitvi lovskega načrta na tolminskem. Bili smo v zamejstvu, kjer želijo vzpodbuditi pridelavo paradnega belega vina Collio izključno iz treh avtohtonih sort grozdja - rebule, malvazije in furlanskega tokaja.
MOGOČNA SLANOVA BUKEV Mogočna Slanova bukev – tako se imenuje po lastniku, v Pomurju raste že kakih 160 let. Ta vrsta ni primerna za hišna drevesa, kljub temu pa je razvejano, tridebelno drevo v gozdu zelo okrasno. VIŠINA SAJENJA SADIK Z Dragom Belcem iz podjetja Cornus spoznavamo, kako globoko sadimo posamezne skupine vrtnine. Najprej pohitimo s kapusnicami, ki jih v sadilno jamico posadimo do srčike sadike. STRUPENE, A ZANIMIVE KAČNIKOVKE Med kačnikovke spada približno 140 rodov in 4000 vrst. Med njimi so tudi flamingovec, filodendron, monstera. Tokrat si bomo na vrtu Rifnik pobliže ogledali zelo redko vrsto, kobrasto japonsko lilijo z zanimivim betičastim socvetjem. VELIČASTNA MAGNOLIJA IN GINKO Irena Bedrač na sprehodu z Boštjanom Režonjo v Pomurju občuduje še drevesa v parku v Hercegovščaku. Med izjemnimi sta magnolija in ginko, ki štejeta okrog 200 let. Zavidljive starosti pa ob vitalnosti sploh ne kažeta!
Aleš Babič je že pri 17 letih moral skrbeti zase. Izkušnja, kako preživeti z nizkimi dohodki, je bila ključna za odločitev, da se je podal na podjetniško pot. A to ni bilo tako preprosto, kot se zdi danes, ko ima njegovo podjetje Ekosen 25-odstotno letno rast. Obiskali smo tudi Srednjo medijsko in grafično šolo v Ljubljani, edino, ki pri nas izobražuje za poklic tiskarja. Čeprav so tisku konec napovedovali že pred več kot 20 leti, doživlja vse večji razcvet. In temu sledijo tudi v podjetju Grafex, ki ga vodi Matej Sešlar.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Ne glede na to, ali živimo v mestu ali na vasi, nas večina živi v neki skupnosti. Skupnost pa pomeni sobivanje z drugimi ljudmi, npr. s sosedi, kar je lahko ali dobro ali slabo. Kako bi dopolnili stavek v naslovu današnje oddaje: Sosed sosedu volk ali sosed sosedu brat? Se s sosedi prepirate zaradi nenehnega hrupa ali raje prijetno klepetate ob kavici? Kakšni sosedje smo Slovenci? V kakšnih sosedskih skupnostih živimo in kakšne odnose imamo s tistimi, s katerimi si delimo življenjski prostor, ki mu pravimo soseska? To so vprašanja, ki jih bomo v današnji oddaji Ah, ta leta! zastavili sociologinji doktorici Srni Mandič. Človek je družbeno bitje in potrebuje povezovanje v skupnosti. Koliko v resnici potrebuje sosedsko skupnost, smo preverili med stanovalci mestne skupnosti Fondovi bloki v Ljubljani. Kako pa se ljudje povezujejo v vaški skupnosti? Na Bregu pri Ribnici smo ugotovili, da vsi radi zavihajo rokave in poprimejo za delo, za druženje in zabavo v prostem času pa pogosto tudi na vasi zmanjka časa.
260 km dolga reka Lech izvira v Vorarlbergu, teče skozi Tirolsko in se na jugu Bavarske izliva v Donavo. Nekoč razvejena reka, s številnimi lokami in rokavi, dokler je človek ni omejil z jezovi in tako uničil floro in favno, bo dočakala svoje nove čase. V Augsburgu so zagnali 60 milijonov evrov vreden projekt za renaturacijo reke Lech ter njene flore in favne. Lech naj bi pri Augsburgu spet postala divja reka. Nežni cvet kamelije je simbol Opatije. Zasluga, da je danes te cvetove mogoče videti na vsakem koraku, gre krajevnemu društvu ljubiteljev kamelij, članu International Camelia Society. Člani združenja, ustanovljenega leta 2008, aprila vsako leto organizirajo sedemdnevni Festival kamelij. Opatija je takrat na različnih dogodkih odeta v ta simbol ljubezni. Akademski slikar in dejaven »street art« umetnik Dominik Mahnič v svojem likovnem izražanju v ospredje nenehno postavlja raziskovanja različnih pristopov in medijev, kar pogosto odpira različna vprašanja. Prav to je v zadnjem času dosegel s svojim Čopičografom. Štirje tržaški kitaristi so z veliko strastjo do akustične glasbe združili svoje umetniške izkušnje v izviren projekt – in tako je nastal ansambel 40 fingers. V le nekaj letih je dosegel na milijone ogledov na različnih glasbenih platformah.
glasba Dušan Žiberna in Mitja Prijatelj/besedilo Peter Lovšin Koliko resnice glavnega mesta je upovedanega v verzih Pankrtov! Kaj pomeni vzklik Lublana je bulana za samorefleksijo glavnega mesta? Ljubljana je v skladbah nastopala kot bela Ljubljana, pošminkana dama, kot mesto lepih žensk, kakršno je opisal tudi Lojze Kovačič v Prišlekih - potem pa pridejo Pankrti in vse razsujejo.
Podjetje Magneti Ljubljana, ki ga že 37 let vodi Albert Erman, je eno izmed štirih podjetij, ki v Evropi izdelujejo magnete in magnetne sisteme. Ti se uporabljajo v avtomobilih, vlakih, robotih, v medicini, telefonih, računalnikih in drugih električnih napravah. Z močno lastno razvojno raziskovalno skupino ter stalnimi vlaganji v digitalizacijo in robotizacijo proizvodnje uspešno tekmujejo s konkurenco iz Kitajske; v njihovi panogi se je v zadnjih 30 letih zaprlo 24 podjetij. Vse izdelke izvozijo; stranke imajo po vsem svetu, njihovi največji trgi pa so Švica, Nemčija in Francija. Podjetje z 214 zaposlenimi je lani ustvarilo skoraj 16,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Z optimizacijo tehnoloških procesov in okolju prijaznimi rešitvami so usmerjeni v zeleno prihodnost; ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, čaka jih naložba v baterijski hranilnik energije, zelo aktivni pa so tudi pri mednarodnih projektih, na temo reciklaže magnetov in izboljšanja magnetnih lastnosti.
V tokratni oddaji smo se pogovarjali s predsednikom Sindikata kmetov Slovenije o napovedanem vseslovenskem protestu kmetov, ki bo v torek v Ljubljani. Pojasnil je, zakaj so prekinili pogajanja in se odločili za tako skrajen ukrep. V nadaljevanju smo predstavili prednosti kompostnega hleva, ki povečuje dobro počutje živali v hlevu in posledično izboljša rejske rezultate. Sadjarski strokovnjaki so pojasnili ravnanje v sadovnjaku v primeru pozebe, s prispevkom o sirarni Pustotnik pa smo sklenili niz prispevkov o kmečkih sirarnah. Oddajo smo sklenili s predstavitvijo prvega festivala domače žganjekuhe, ki ga je obiskalo kar okoli 500 obiskovalcev.
NASAD POSEBNIH RASTLIN ZA SENČNO MESTO Na vrtu Rifnik blizu Šentjurja v senci raznovrstnih iglavcev z vsega sveta rastejo številne manj znane trajnice. Gorazd Mauer jih bo nekaj presadil v okrasno posodo in jih postavil na senčno mesto. Ali veste, kakšni rastlini sta kačja brada in žabja lilija? TRI OBDOBJA SPOMLADANSKEGA SAJENJA Drago Belec iz podjetja Cornus, največjega proizvajalca sadik pri nas, pravi, da je spomladansko sajenje razdeljeno na tri obdobja: prvo se prične februarja in traja do konca marca, drugo zajema april, tretje pa se prične po ledenih možeh. Ob tem spoznavamo še nekaj zanimivejših vrtnin, kot so: kikiriki, artičoka, pastinak, pak čoj... Z MIŠO PUŠENJAK OB DNEVU ZEMLJE Ob dnevu Zemlje z Mišo Pušenjak razmišljamo o tem, kje naredimo vrtičkarji največ napak in kako čuvati naše vrtove, da bomo na njih lahko pridelovali čim dlje in v sožitju z naravo. NASAD POSEBNIH RASLTIN ZA SONČNO MESTO Oddajo zaključujemo z nenavadnimi trajnicami, ki dobro uspevajo, če jih greje sonce.
S smelimi in inovativnimi rešitvami nase opozarjajo v podjetju Robeta, ki 90 odstotkov proizvodnje izvozi na tuje trge. Odprli so podjetje v Kanadi, širijo se tudi na Bližnji vzhod. Drzni, natančni in potrpežljivi pa so mladi steklarji, ti se lahko v Sloveniji izobražujejo zgolj v Šolskem centru Rogaška Slatina. Precej tistih, ki jih veseli delo s steklom, pa odpre svoje podjetje in se posveti prodaji steklarskih izdelkov, tako kot Sašo Damič iz Steklarstva Miholič.
V oddaji o živalih in ljudeh bomo najprej predstavili kuharsko knjigo »Zdrav in slastno za kužke«, občudovali boste lahko prav posebnega vražjega paličnjaka, v mali pasji šoli se bomo posvetili odpoklicu v veterinarskem nasvetu pa mastocitomu pri psih. Če boste gledali čisto do konca, pa boste izvedeli tudi, kdo je Miška Mišica. ozivalih@rtvslo.si
Dragica Kraljič, Janekova mati, ne želi dajati nasvetov, saj ima vsak svoje potrebe in svoje želje, zato mora vsak poiskati najboljše rešitve zase. Rada pa deli svoje izkušnje. Zgodbe Janeka in nenavadne matere v nenavadni družini lahko prebiramo tudi v njeni knjigi Nisem kot drugi - Življenje z otrokom s posebnimi potrebami. V današnji oddaji Ah, ta leta! bomo govorili o spopadu z diagnozo, spoprijemanju s predsodki in o življenju, ki je drugačno od pričakovanega. A zaradi tega nič manj lepo, poudarja Dragica, ki ji je ob skrbi za Janeka uspelo zgraditi lepo kariero, vzame si čas za branje, piše kolumne, privošči si tudi dopust. Pravi, da ji je Janek, ki danes šteje 32 let, življenje spremenil na bolje, saj zna ceniti lepote preprostega življenja in se skupaj z Janekom trudi izkoristiti vse, kar dan ponuja. V oddaji spregovori tudi Natalie Finkšt iz Kopra, ki si želi kljub cerebralni paralizi čim bolj polno in izpolnjujoče življenje, pri tem jo podpira tudi njena mati. Obiskali pa smo še Varstveno- delovni center Tončke Hočevar v Ljubljani, kjer svoje dopoldneve preživlja tudi 57-letni Primož.
Steroide, sintetični moški spolni hormon testosteron, so razvili v štiridesetih letih prejšnjega stoletja v Nemčiji. Med drugo svetovno vojno so jih dajali svojim vojakom, ker so bili prepričani, da so učinkoviti pri zdravljenju opeklin in posledic drugih vojaških nesreč. Steroidi spodbujajo rast skeletnih mišic, povečajo vzdržljivost in agresivnost, zato so jih začeli uporabljati profesionalni in rekreativni športniki. Kako steroidi vplivajo na ženske in kako na moške? Danes je uporaba steroidov prepovedana, dovoljena je le za zdravljenje nekaterih bolezni.
glasba in besedilo Dušan Porenta Kaj pomeni trideset let v nekem življenju? Tridesetletna vojna ali tridesetletno čakanje na vlak, ki prihaja? Skoraj trideset let potem, ko jo je v izvirniku zapel Oto Pestner, se je leta 1997 ponovno zapela za nadaljnjih trideset let v izvedbi Magnifica v filmu Stereotip.
Ljubljansko podjetje Epidemic je nastalo v letu pred epidemijo in že po dveh letih poslovanja doseglo milijon evrov prometa. Mlada ekipa, v kateri je že 25 ljudi, je našla izziv v povezovanju blagovnih znamk z izbranimi lokalnimi vplivneži. Z uporabo umetne inteligence za vsak projekt poiščejo tako imenovane nano in mikro posameznike, ki svojim sledilcem prek družbenih omrežij, kot sta Instagram in TikTok, priporočajo le izdelke in storitve podjetij, ki jim sami zaupajo; v bazi podatkov imajo že skoraj 70 milijonov vplivnežev. Pozitivne učinke takšne oblike trženja, od ust do ust, so prepoznala številna podjetja v Sloveniji, poslovanje pa so razširili že v 20 evropskih držav, v ZDA, Avstralijo in Kanado. Podjetje Epidemic se je leta 2021 na Web Summitu, največjem tehnološkem dogodku na svetu, med več kot 2000 podjetji uvrstilo med 12 najboljših, za uporabo umetne inteligence pa so od Amazona prejeli 100.000 evrov nagrade.
V oddaji bomo opozorili na kar nekaj dogodkov s področja kmetijstva in napovedali 6. vinarsko-vinogradniški kongres, ki se bo tokrat zvrstil na Ptuju. Na spomladanskem kmetijsko-obrtnem sejmu v Komendi so se zbrali hribovski in gorski kmetje iz vseh koncev države in ustanovili Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije. Pred dnevi so v Biotehničnem centru Naklo gostili prvi festival seneno. Na njem so rejci v tem združenju predstavili tehnologijo reje in predvsem prave marketinške pristope za prodajo svojih izdelkov. Predstavimo uspešno sirarsko kmetijo Orešnik iz okolice Horjula, oddajo pa sklenemo z državnim tekmovanjem mladih veterinarjev, ki so ga tokrat pripravili v Mariboru.
Neveljaven email naslov