Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetek lanskega avgusta so zaznamovale katastrofalne poplave. Po uradnih podatkih, ki jih je pred dnevi posredovala Vlada je ocenjene neposredne škode za skoraj 3 milijarde evrov. Obnova bo trajala leta. Razdiralna moč vode je zelo prizadela tudi naselja v porečju Kamniške Bistrice. In ker je poletje čas planinske paše, smo obiskali Veliko planino, kjer je letos nekoliko več obiska tudi zaradi prenovljene nihalke.
Kdor potuje, širi svoja obzorja. Spoznava druge kulture pa tudi druge živalske vrste. V tokratni oddaji se spominjamo zgodb popotnikov, Brigite in Tomaža ter Oli Walkerja, ki je trenutno na poti okoli sveta s svojo psičko Carlitas. Svetujemo, na kaj pomisliti, če se na pot odpravljamo z mačko. Obiskali pa smo tudi slikovite soline Nin na Hrvaškem. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
PO MOZIRSKEM GAJU Z Elico Bele, vodjo parka, se sprehodimo po obnovljenem Mozirskem gaju. Po lanskih uničujočih poplavah posledic ni več videti. Spočijemo se ob japonskem vrtu z ribnikom, občudujemo velike grede, polne pisanih enoletnic, trajnic, grmovnic in starih dreves. NENAVADNE PLODOVKE Jerneja Mazeja poznamo po vsako leto drugačni zbirki paradižnikov. Ko se nam zdi, da nas ne more več presenetiti z nenavadnimi plodovi, pokaže rumen potovalni paradižnik. Med kumarami je indijska posebnost z videzom razpokane rdeče-rjave kože. LEDENKE IZ SIVKE Mirjam Marinič, ki se z zelišči ukvarja pod imenom Vonj poletja, bo tokrat presenetila vnuke. Sladkosnedi, kot so, se v vročih dneh hladijo s sladoledom. Babica jim bo pripravila zdrave, domače ledenke iz sivke, uporabimo pa lahko tudi druge sestavine. ZELENO GNOJENJE V drugi polovici poletja, ko pobiramo pridelek, se delo na vrtu ne konča. Za povečanje organske mase v tleh in izboljšanje tal za novo sezono lahko na prazne grede že sejemo tudi neprezimne poljščine. Z zelenim gnojenjem bo spomladi potrebnih precej manj drugih gnojil. navrtu@rtvslo.si
Potem ko sta dr. Sabina Šegula in dr. Trajče Nikoloski pred štirimi leti uredila večjo brežino in nanjo posadila predvsem homulice, je brežina kot cvetna preproga. Na nekaterih mestih pa so le zaplate zemlje. Kaj je šlo narobe in zakaj se rastline tam niso razrasle, nam je ob tokratnem snemanju povedala gospa Sabina.
Oddajo zaokrožamo s poletnim namiznim aranžmajem. Gospa Sabina ga bo sestavila iz rastlin, ki jih je iz različnih razlogov odstranila z zasajene brežine. Ob pisanih, fotogeničnih netreskih pa nam pokaže še zvijačo, s katero morda z balkona ali terase preusmerimo aktivnosti komarjev.
Na kmetiji Mazejevih poleg plodovk gojijo še druge, manj znane rastline. Med njimi je enoletni, nenehno rumeno cvetoči aromatični grmiček z vonjem po pehtranu. Nabrali smo še irsko čipko in perujsko črno meto. Vse so sicer žametnice in užitne.
Na Colu nad Ajdovščino skrbijo, da stara kmečka opravila ne gredo v pozabo, zato del travnikov vsako poletje kosijo kot nekoč - s koso. Tamkajšnje društvo Trillek že nekaj let obujaja običaj košnje po starem.
Starodavna obrt svilgojstva je v naših krajih izumrla. Zelo razvita je bila na goriškem. Na tržaškem pa je bila predvsem dragocena dopolnilna dejavnost. O tem pričćajo številne murve, zasajene po zamejskiih vaseh. Pred nedavnim se je v svilogojstvu preizkusil Vincent Legissa iz Prečnika.
V Novi Vasi so že 13-tič pripravili praznik vina in česna, ki je v piransko zaledje, kljub vročemu vremenu, privabil precej obiskovalcev. Na stojnicah so lahko okusili veliko kulinaričnih dobrot in spoznali stare običaje. Letošnja letina česna je zaradi obilice dežja skromnejša in zaloge so zato kmalu pošle, pridelovalci prazniku pripisujejo velik pomen zaradi povezovanja in promocije podeželja.
V Sloveniji je 37 lokalnih akcijskih skupin, gre za t.i. lokalna partnerstva, kjer pobude za razvoj na področju turizma ali kmetijstva, prispevajo posamezniki. Mnogi so s tem denarjem ali začeli ali nadgradili svojo dejavnost. Letos se je tako začelo že tretje programsko obdobje Leader, ki bo trajalo do 2027. Las-om pa je bilo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za regionalni razvoj, razdeljenih skupno 84,55 milijonov EUR evropskih sredstev.
Letina sivke in smilja je pod streho. Pri Renčljevih v Povirju povedo, da je bilo letos zaradi dežja veliko dela na poljih, sicer bi dišavnice prerasel prevel. Ne ravno idealno vreme za sivko in smilj, ki se sicer odlično počutita v izrazito sušnih in sončnih razmerah.
Na Avški gmajni je po dolgih letih ponovno slišati kravje zvonce. Pase se jih, kar velika čreda. Planina Čaven - Avška gmajna leži na robu Trnovske planote. Vasi Avče, ki leži v soški dolini, je to gmajno podarila avstrijska cesarica Marija Terezija. Agrarna skupnost Avška gmajna, ki je dobila po denacionalizaciji zemljo nazaj, je pred tremi leti začela ponovno s pašo živine.
Tokratno oddajo začenjamo na planini Čaven, na Avški gmajni, za katero skrbi agrarna skupnost Avška gmajna. Tam se po nekaj desetletjih ponovno pasejo krave. Spustili se bomo tudi v dolino, kjer ob reki Vipavi gojijo mini lubenice. Zatem se bomo odpravili na Kras in videli, kako žanjejo sivko. Izvedlei boste, koliko denarja se namenja Lokalnim akcijskim skupinam in kaj s tem denarjem počno. Bili smo na prazniku česna v Novi vasi nad Dragonjo. Spoznali boste mladega zmajeca, ki se je začel ukvarjati s svilogojstvom. Na koncu pa bomo še pokosili pašnik po starem, s koso v roki in oslo za pasom.
Tokratna oddaja je mačje obarvana. Pogovarjali smo se z dvema predanima skrbnikoma prostoživečih mačk. Spoznali smo pisano mačjo druščino na Učnem poligonu za samooskrbo Dole. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
SKALNJAK JE DOKONČAN Skalnjak Sebastjana Liparja bo tokrat dokončan. Tudi leva stran je bila urejena, na vrhu rahle brežine pa sta z Ana-Marijo posadila žumero. Ta palma je prezimna do - 10 st. C. Drobnim sončnicam podobne sanvitalije osvežijo reciklirana bela lonca, mesto dobi tudi zanimiv iglavec, čuga. KROGLICE IZ BOKAŠI POTIČKE Za pomoč pri dezinfekciji Mozirskega gaja je ob začetku počitnic prišel prav vsak par rok. Obiskovalci lani skoraj v celoti prenovljenega in z rastlinami oživljenega parka slovenskih vrtnarjev so oblikovali kakih 2 tisoč kroglic z efektivnimi mikroorganizmi. Ko dozorijo, bodo z njimi dezinficirali ribnike. POLETNA NEGA OKRASNIH RASTLIN V zavetju skalnatih sten v okolici Ajdovščine Ingrid Marc goji številne vrtnine. Zelo ljube ji okrasne rastline še posebej neguje v nadzorovanih kotičkih. Ob steklenjaku, polnem plodovk, se bohotijo hortenzije, ki pa imajo opešane liste. Svetuje Nevenka Breznik Beton iz kluba Gaia. navrtu@rtvslo.si
V Veržeju smo se ustavili na ekološki kmetiji Rozmarič. V zadnjem desetletju so se z živinoreje preusmerili v poljedelstvo. Za gospodarjenje s travinjem so ob ustreznem vremenu potrebni tudi primerni tehnološki ukrepi. Predstavi nam jih dr. Branko Kramberger s FKBV v Mariboru. Goričko je znano po pridelavi odličnega bučnega olja. Kmetija Vlaj iz Bodoncev je kakovost lastnega bučnega olja potrdila na svetovnem ocenjevanju kakovosti živil Monde Selction. Obiskali smo družinski čebelarstvi, ki znanje in izkušnje uspešno prenašata na mlajše generacije.
Gost dr. Branko Kramberger, FKBV, Univerza Maribor. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Goričko je znano po kakovostno predelanem bučnem olju. Kmetija Vlaj iz Bodoncev je kakovost v predelavi bučnic potrdila s sodelovanjem na svetovnem ocenjevanju kakovosti živil Monde Selection, ki je potekalo v Bruslju. Že tretjič doslej so prejeli zlato priznanje za kakovost zaradi tega so letos prejeli Mednarodno nagrado za visoko raven kakovosti - International High Quality Tropy 2024.
Med člani letos ustanovljenega pomurskega ekološkega društva Rodna Gruda je tudi družinska kmetija Rozmarič iz Veržeja. Za ekološko pridelavo so se odločili pred desetimi leti in v nekaj letih iz mešane živinorejske kmetije prešli v poljedelsko pridelavo. Posebnost ekološke kmetije Rozmarič je tudi njihova inovativnost, saj s svojim tehniških znanjem znajo prilagoditi marsikateri stroj za obdelavo tal in tako prihranjen denar vlagajo v razvoj kmetije.
V Sloveniji imamo rekordno število čebelarjev na prebivalca, več kot 11 tisoč registriranih čebelarjev. Dolgo je čebelarstvo veljalo za ljubiteljsko dejavnost, s katero se pretežno ukvarjajo mlajši upokojenci. V zadnjih desetih letih pa se je povprečna starost slovenskih čebelarjev nekoliko znižala, s čebelarjenjem se ukvarja več mladih. Obiskali smo družinski čebelarstvi, njun uspeh je rezultat uspešnega dela dveh generacij.
Neveljaven email naslov