Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekipa oddaje Ljudje in zemlja se je udeležila prireditve ob zaključku projekta za širitev ekološkega kmetijstva pri nas. V novembru sodelujoči partnerji zaključujejo tudi projekt evropskega inovativnega partnerstva o proučevanju inovativnih rešitev na govedorejskih kmetijah. Na kmetiji Leber Vračko so nam predstavili izvajanje ciljev projekta v praksi. V letošnjem letu se je upokojil mag. Jože Mrakič. Več desetletij je vodil mariborsko območno enoto Zavoda za gozdove, ki jo je s strokovnim in organizacijskim delom pomembno zaznamoval. Mag. Jože Mrakič je tudi človek številnih talentov. Ukvarja se s slikanjem, petjem in pisanjem esejev.
Projekt pospeševanja razvoja ekološkega kmetijstva, ki so ga v zadnjih mesecih aktivno izvajali: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru se končuje. Izvajalci projekta si želijo trajnostno podporo ekološkemu načinu kmetovanja, le tako bomo v Sloveniji dosegli 25 odstotni delež ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi do leta 2030.
V novembru sodelujoči partnerji zaključujejo projekt evropskega inovativnega partnerstva, ki so ga poimenovali Inovativni okoljsko-podnebno naravnani sistemi upravljanja govedorejske kmetije za zagotavljanje pridelave krme in optimalnih pogojev reje govedi. Obiskali smo eno izmed sodelujočih kmetij, kmetijo Leber Vračko v Zg. Kungoti, kjer so nam predstavili cilje projekta in njegovo uporabnost v praksi.
Gostja dr. Marija Klopčič, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Magister Jože Mrakič je nedvomno med gozdarji, ki so s strokovnim in organizacijskim delom močno vplivali na mlajše kolege v tej stroki. Letos se je upokojil, pred tem pa več desetletij vodil mariborsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije. Je vsestranska osebnost, človek številnih talentov. V naslednjem prispevku ga osvetljujemo tudi kot likovnega umetnika, pevca in esejista.
PRENOVA PODKVASTIH GRED Gomilaste permakulturne grede Pomurskega sejma so v obliki podkev. Fanči Perdih iz Amaranta in Tomislav Gjerkeš, permakulturni načrtovalec, sta jih s pomočniki po več kot 10ih letih popolnoma prenovila. Med drugim so nasuli debelo plast komposta, ki na bližnjem kupu zori od lani. Grede pa čez zimo ne bodo prazne. NOV VRTNI PRIREDITVENI PROSTOR Nedavno smo v Arboretumu Volčji Potok spremljali nastajanje večjih okrasnih gred. Znanje, izkušnje in lastne zamisli so v projektu Erasmus + prepletli domači in tuji študenti. Okolico Indonezijskega paviljona so predrugačili v kotičke okrasnih trajnic, bambusovih mejic in prostor za druženje. OKRASNE TRAVE Sebastjan Lipar okrasnih trav jeseni načeloma ne poreže. Tudi zato, ker rad opazuje njihova socvetja, ko jih pozibava veter. Čeprav socvetja pampaških trav že semenijo, jih nekaj nabere za v vazo. navrtu@rtvslo.si
Nedavno smo v Arboretumu Volčji Potok spremljali nastajanje večjih okrasnih gred. Znanje, izkušnje in lastne zamisli so v projektu Erasmus + prepletli domači in tuji študenti. Okolico Indonezijskega paviljona so predrugačili v kotičke okrasnih trajnic, bambusovih mejic in prostor za druženje.
Sebastjan Lipar okrasnih trav jeseni načeloma ne poreže. Tudi zato, ker rad opazuje njihova socvetja, ko jih pozibava veter. Čeprav socvetja pampaških trav že semenijo, jih nekaj nabere za v vazo.
Gomilaste permakulturne grede Pomurskega sejma so v obliki podkev. Fanči Perdih iz Amaranta in Tomislav Gjerkeš, permakulturni načrtovalec, sta jih s pomočniki po več kot 10ih letih popolnoma prenovila. Med drugim so nasuli debelo plast komposta, ki na bližnjem kupu zori od lani. Grede pa čez zimo ne bodo prazne.
V teh dneh širom po Sloveniji potekajo prireditve ob godu Sv. Martina, ki s tradicionalnimi šegami in navadami spreminja mošt v vino. O kakovosti mladih vin in nekaterih zakonodajnih novostih govorimo z Leonido Gregorič s KGZ Maribor. Zveza slovenske podeželske mladine povezuje okoli 3000 članov, ki delujejo v društvih podeželske mladine po vsej Sloveniji. Zmagovalno društvo letošnjih kmečkih iger je DPM Šentjur, ki v letošnjem letu praznuje tri desetletja delovanja. V studiu gostimo Jožeta Očka, ki se ukvarja z mladimi prevzemniki kmetij na KGZS. Oddajo zaokrožimo s predstavitvijo dobitnikov Zlatih sončnic.
Zveza slovenske podeželske mladine povezuje med seboj okoli 3000 mladih članov, ki delujejo v Društvih podeželske mladine po vsej Sloveniji. Zmagovalno društvo letošnjih kmečkih iger, sprva na regionalni in zatem še na državni ravni - Društvo podeželske mladine Šentjur praznuje v tem letu trideseto obletnico obstoja. Šteje okoli 60 članov, njihovo število pa se še povečuje.
Gostja Leonida Gregorič, vodja lab. KGZS, KGZ MARIBOR. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Letos je že 28. leto potekala akcija S kmetije za vas, kjer ocenjujejo inovativno ponudbo, uspešno promocijo in trženje. Izvedli so jo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmečki glas in portal Agrobiznis. Sodelovalo je 13 kmetij. Za priznanje Zlata sončnica se je na področju pridelave in predelave potegovalo osem kmetij, na področju turizma in storitev pa pet. Članice komisije so si vse prijavljene kmetije ogledale in ocenile izvirnost, domiselnost, učinkovitost promocije in prodaje ter celostno podobo kmetije.
Gost Jože Očko, KGZS. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Štajerski vinarji se v zadnjih letih uspešno povezujejo v regiji in na lokalnih območij, občin ali krajev, ki so geografsko bolje povezani. Sodelujejo na različnih prireditvah, svojo ponudbo pa vse bolj povezujejo tudi z drugimi turističnimi ponudniki kulturne ali naravne dediščine. V času okoli martinovega je tega sodelovanja vedno več, štajerski vinarji so tudi za to vse bolj prepoznavni.
REZ VRTNIC NA BRANKINEM VRTU Če želimo, da nas kraljice vrtov nagrajujejo s cvetovi, poganjke grmičastim sortam pred zimo skrajšamo na okoli 60 centimetrov in poskrbimo za čisto rastišče. Tokrat se Branka Gregorinčič iz Brunšvika loteva rezi popenjave vrtnice. Sosednje rastline je že skoraj zadušila s predolgimi poganjki, a kakšnega, ki bo poleti belo cvetel, je treba pustiti ... HOJHERE Hojhere ali iskrivke se jeseni zaiskrijo na gredah. S cvetovi, barvami listov in 'modnimi dodatki', kot so pike, črte ali poudarjene žile na listih, so uporabne tudi v okrasnih nasadih. Te nezahtevne trajnice lahko v lonce posadimo s številnimi drugimi jesenskimi rastlinami, pokaže Branka Valner. TRAVNIK NA STREHI Pri Bernardi Strgar smo se na strešnem travniku skoraj dotaknili neba. Osupljivo, a tudi nevarno, zato gredo na streho zabojnika največ trikrat letno. Travnik se zaradi obilja posajenih cvetlic in rastlin spreminja iz meseca v mesec ter je 'samooskrben', kar se zalivanja tiče. PTIČJA HIŠICA Na Brankinem vrtu v Brunšviku vsa opravila spremlja petje ptic. Ker obožuje tako ptice kot njihovo petje, jim je doslej nastavila že več kot 30 hišic, pa tudi gnezdilnice. Da jih bo privabila še več, bo sestavila preprosto krmilnico in nasula primerno zrnje.
Hojhere ali iskrivke se jeseni zaiskrijo na gredah. S cvetovi, barvami listov in 'modnimi dodatki', kot so pike, črte ali poudarjene žile na listih, so uporabne tudi v okrasnih nasadih. Te nezahtevne trajnice lahko v lonce posadimo s številnimi drugimi jesenskimi rastlinami, pokaže Branka Valner.
Pri Bernardi Strgar smo se na strešnem travniku skoraj dotaknili neba. Osupljivo, a tudi nevarno, zato gredo na streho zabojnika največ trikrat letno. Travnik se zaradi obilja posajenih cvetlic in rastlin spreminja iz meseca v mesec ter je 'samooskrben', kar se zalivanja tiče.
Na Brankinem vrtu v Brunšviku vsa opravila spremlja petje ptic. Ker obožuje tako ptice kot njihovo petje, jim je doslej nastavila že več kot 30 hišic, pa tudi gnezdilnice. Da jih bo privabila še več, bo sestavila preprosto krmilnico in nasula primerno zrnje.
Če želimo, da nas kraljice vrtov nagrajujejo s cvetovi, poganjke grmičastim sortam pred zimo skrajšamo na okoli 60 centimetrov in poskrbimo za čisto rastišče. Tokrat se Branka Gregorinčič iz Brunšvika loteva rezi popenjave vrtnice. Sosednje rastline je že skoraj zadušila s predolgimi poganjki, a kakšnega, ki bo poleti belo cvetel, je treba pustiti ...
Neveljaven email naslov