Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost dr. Črtomir Rozman, agrarni ekonomist, FKBV, Univerza v Mariboru. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Konec lanskega leta je skupina slovenskih agrarnih novinarjev obiskala zanimivo kmetijo v Spodnji Avstriji. Mladi gospodar je nekdaj mešano živinorejsko kmetijo spremenil v sodobno družinsko podjetje, ki se ukvarja z rejo koz, predelavo kozjega mleka in proizvodnjo električne energije.
Slovenski sadjarji so se minuli teden zbrali v Krškem na tradicionalnem 5. slovenskem sadjarskem kongresu. Sadjarstvo je v zadnjem desetletju postalo ena najbolj ranljivih kmetijskih dejavnosti. Podnebne spremembe in tržne razmere iz leta v leto predstavljajo večji izziv.
Čeprav so v pripravah na novo programsko obdobje skupne evropske kmetijske politike razpravljali tudi o tem, da bi opustili vezano rejo, se napoved o prepovedi take reje po letu 2028 ne bo uresničila. Taka prepoved bi imela za slovensko govedorejo uničujoče posledice, saj je prevladujoča. odločili smo se, da na treh konkretnih primerih oz. kmetijah prikažemo karakteristike obeh tipov rej in na kaj morajo biti govedorejci pozorni, če želijo imeti rejske uspehe in upoštevati dobrobit živali.
Naredimo herbarij Ali veste, kako rastline pravilno nabrati, posušiti in stisniti, da bi jih lahko vložili v herbarij? In kaj je herbarij? Nasvete za pripravo urejene zbirke posušenih rastlin ali njihovih delov smo poiskali na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Portret botanika Alfonza Paulina Lani je minilo 170 let od rojstva enega najpomembnejših slovenskih botanikov, Alfonza Paulina. Postavil je temelje slovenske botanike, napisal prvi izvirni učbenik rastlinstva v slovenskem jeziku ter izdal 2000 herbarijskih pol z opisi širšega kranjskega rastlinstva. V dokumentarnem portretu poleg njegovega dela izvemo še zanimive zgodbe o nekaterih redkih rastlinah. Čebulna marmelada Ste že pokusili marmelado iz čebule? Ne? Recept zanjo smo pripravili za konec oddaje. V uredništvo smo jo pokusili in lahko povemo, da je pravo gurmansko presenečenje. navrtu@rtvslo.si
Ali veste, kako rastline pravilno nabrati, posušiti in stisniti, da bi jih lahko vložili v herbarij? In kaj je herbarij? Nasvete za pripravo urejene zbirke posušenih rastlin ali njihovih delov smo poiskali na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje.
Lani je minilo 170 let od rojstva enega najpomembnejših slovenskih botanikov, Alfonza Paulina. Postavil je temelje slovenske botanike, napisal prvi izvirni učbenik rastlinstva v slovenskem jeziku ter izdal 2000 herbarijskih pol z opisi širšega kranjskega rastlinstva. V dokumentarnem portretu poleg njegovega dela izvemo še zanimive zgodbe o nekaterih redkih rastlinah.
Ste že pokusili marmelado iz čebule? Ne? Recept zanjo smo pripravili za konec oddaje. V uredništvo smo jo pokusili in lahko povemo, da je pravo gurmansko presenečenje. Čebulna marmelada - recept: 4 glave čebule 1 žlica masla 3 žlice rjavega sladkorja 4 stroki česna 2 žlici vinskega kisa malo soli in popra Dober tek!
Ob koncu lanskega leta smo se udeležili vinogradniškega posveta na Lombergarjevih dnevih. Osrednjo pozornost so namenili težavam, ki vplivajo na krčenje vinogradov. Govorimo tudi o zakonih in ukrepih za pridobitev finančnih podpor po naravnih nesrečah. Predstavljamo obnovljen hlev na kmetiji Revinšek. Opozorimo na preventivno oskrbo parkljev. Oddajo zaokrožimo s predstavitvijo usmeritev za slovensko kmetijstvo v letu 2024.
Število vinogradov v Sloveniji v zadnjih letih strmo pada. Razlogov za opuščanje vinogradništva je vedno več. Neekonomičnost pridelave grozdja, visoka povprečna starost vinogradnikov, zlata trsna rumenica in ekstremno vreme vinogradništvo spreminjajo v visoko tvegano in izredno zahtevno kmetijsko dejavnost. V naslednjem prispevku predstavljamo rešitve za te izzive, ki jih predlagajo strokovnjaki in raziskovalci.
Strukturne spremembe, ki so se v zadnjih desetletjih dogajale v kmetijstvu so prinesle tudi nekatere spremembe na področju zdravstvenega varstva živali in pri delu terenskih veterinarjev. Na območju Slovenskih goric so manjše kmetije propadale, večje govedorejske, ki se ukvarjajo s prirejo mleka pa veliko več pozornosti namenjajo tudi preventivi. Danes bomo govorili o preventivni oskrbi parkljev.
Gostja mag. Andreja Komel, vodja Sektorja za strukturno pol. in razvoj pod., MKGP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V teh negotovih časih se vse več rejcev odloča za adaptacije in rekonstrukcije obstoječih hlevov namesto, da bi izpeljali naložbo v gradnjo povsem novega hleva. Med njimi je tudi kmetija Revinšek iz Kompolja pri Boštanju. Mladi gospodar se je ob prevzemu kmetije pred desetimi leti odločil za adaptacijo že obstoječega hleva krav molznic. Postopno je dograjeval še druge gospodarske objekte in posodabljal opremo.
Gost dr. Blaž Germšek, državni sekretar MKGP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
POSEBNI FILODENDRONI IN FLAMINGOVCI Bolj kot z nezahtevnostjo za vzgojo nas kačnikovke navdušujejo zaradi raznolikosti in lepote. Ta odseva tudi z gladkih, svetlečih se listov, na katerih lahko opazimo bolj ali manj izražene žile. Med kačnikovke spadajo filodendroni z več kot 220 vrstami in flamingovci, ki jih je več kot 1000 vrst. ZBIRKA KAKTUSOV IN NJIHOVO CEPLJENJE V Trzinu smo si pri gospodu Juretu Slatnerju ogledali njegovo zbirko posebnih, tudi redkih kaktusov. Spoznamo zgodovino nastanka kaktusov brez klorofila, ki so lahko rdeče, rumene ali kakšne druge barve. Nekaj kaktusov smo tudi cepili. To smo storili iz enakih razlogov, kot cepimo sadno drevje. Kako, v oddaji. Z NARAVO PROTI PREHLADOM V neposredni okolici doma je Sebastjan Lipar nabral liste lovorja in izruval črno redkev. Za napitke, s katerimi si pozimi krepimo odpornost proti virusom, poseže tudi po čebuli in pohorski strdi. Ob uživanju domačih pripravkov za izkašljevanje in čiste dihalne poti vseeno upoštevajmo omejitve za bolnike in nosečnice. navrtu@rtvslo.si
Štefanovo je dan, namenjen žegnanju konj. Zadnjih 24 let ga tradicionalno prirejajo tudi v Zanigradu, ko se srečajo konjeniki Slovenske Istre. Dogodek pritegne veliko ljudi, s konji ali brez. Predvsem pa v vas, ki jo je čas skoraj pozabil, vrne življenje. Pa čeprav le za dan.
Čebelarji na bistriškem pišejo dolgo zgodovino. Tu je rojen Anton Žnideršič. Čebelar, izumitelj t.i. AŽ panja, ki ga danes učinkovito uporabljajo čebalarji tako doma kot po svetu. V želji, da bi postavili Ilirsko Bistrico na zemljevid apituristične destinacije je vzniknila zamisel, da bi v prihodnje tu postavili največji AŽ panj na svetu.
Ko naročite prestižno vino, francoski šampanjec ali kaj podobnega, ste res prepričani, da pijete original? Potvorb je namreč pri vinih skoraj toliko, kot pri oljčnem olju. Švicarski znanstveniki z univerze v Ženevi so razvili umetno inteligenco, ki bo, so prepričani, poenostavila boj proti vinskim ponaredkom na evropskem trgu, obenem pa pomagala pri pridelavi še boljšega vina. Umetna inteligenca je lahko tudi zelo koristno orodje za preprečevanje pogostih in težko dokazljivih prevar v vinski industriji, so ugotovili raziskovalci z ženevske univerze. Razvili so namreč umetno inteligenco, ki lahko na podlagi majhnega vzorca vina izjemno natančno ugotovi, od kod vino izvira. Ne določi zgolj ožjega geografskega območja, ampak točen vinograd oz. vinsko klet.
Zima je čas, ko se delo na kmetiji nekoliko umiri. Tudi pri Jurčetovih v Skadanščini ni nič drugače. Nekaj goveda je sicer še ostalo zunaj, druge živali pri hiši pa so pod streho. Imajo pravi mali živalski vrt. Kako preživljajo letošnjo zimo, ko je trava že vedno kar zelena, smo pogledali tudi z našo kamero.
Na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino dva prijatelja, Kristijan Vidmar in David Ličen, pišeta uspešno sirarsko zgodbo. Šele pred nekaj leti sta začela s sirarstvom, zdaj pa že prodajata svoje unikatne sire najbolj zahtevnim strankam. Med njimi so tudi zveneča imena kuharjev z Michelinovomi zvezdicami.
Neveljaven email naslov