Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V dneh pred 1. novembrom, ko se spomnimo pokojnih sorodnikov in prijateljev, urejamo grobove. Sebastjan bo ustvaril tak aranžma, ki bo dopolnil že pred tedni posajen nasad ob družinskem grobu.
Na vrtu Zelena sreča že tradicionalno zaznamujejo praznike tako, da družina skupaj polepša dom in okolico. Seveda v teh dneh ne gre brez buč, Ireni pa so tudi pokazali, kako lahko izdela netopirje ob skorajšnji noči čarovnic.
Prve minute današnje oddaje so namenjene Antonu Grobelniku z Galicije, ki je prejel naziv Inovativni mladi kmet 2023. Mudili smo se na območju Škofje Loke, kjer so ljudje stopili skupaj in že odpravili veliko posledic avgustovskih neurij. V Pomurju smo preverili letino koruze. Mudili smo se tudi med pomurskimi prašičerejci. Kmetijski panogi, ki je zaradi neugodnih ekonomskih in vremenskih vplivov že dve desetletji v nenehnem upadanju, grozi še nevarna kužna bolezen.
Letos smo v Sloveniji s koruzo zasejali okoli 72 000 ha kmetijskih površin. Na območju Pomurja so s koruzo za zrnje letos posejali na nekaj več kot 17 000ha kmetijskih površin, za siliranje pa na okoli 3500 ha. O tem, kakšna je letina smo se na terenu pogovarjali s spec. za poljedelstvo s KGZ Murska Sobota, mag. Boštjanom Ferenčakom.
Med območji, ki jih je avgustovsko neurje huje prizadelo je območje Škofje Loke. Tako v Selški kot v Poljanski dolini sta Sori poplavili večino rodovitne zemlje in zemljino ponekod tudi odnesli. Prožili so se številni plazovi. Še zmeraj je ogroženih več hiš, zasulo je tudi nekaj gospodarskih poslopij. Škoda je ogromna. Spodbudno pa je, da so ljudje takoj po neurju stopili skupaj in veliko posledic po neurju tudi že odpravili.
Gostja mag. Breda Hrovatin, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Inovativni mladi kmet 2023 je živinorejec Anton Grobelnik iz Galicije. Izbor najbolj inovativnega mladega kmeta ali kmetice že desetletje in pol spodbuja mlade, da svoje inovativne poslovne poti na kmetijah predstavijo javnosti in prispevajo k boljšemu razumevanju kmetijstva pri nas. Pripravljata ga Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Naziv je letos podelila predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar.
V preteklem tednu smo se mudili med prašičerejci v Pomurju. Zaradi slabih ekonomskih razmer in negativnih vremenskih vplivov panogo, ki je v zadnjih 20 letih v konstantnem upadanju, ogroža še APK. Gre za nevarno kužno bolezen, ki je že povzročila ogromno gospodarsko škodo v sosednjih državah, sedaj pa se nevarno približuje Sloveniji.
SADIMO MODRI FIŽOL IN PISTACIJO Nenavadni drevesi z užitnimi plodovi sadi tokrat Davor Špehar na vrtu v Roženplju. Modri fižol je grmovnica z užitnimi stroki, pistacijo pa poznamo po oreščkih v lupini. Ob primerni oskrbi in legi uspevata tudi pri nas. SLADKI KROMPIR SMO IZKOPALI Pri družini Plohl Krevh v Čreti spremljamo, kakšen je letošnji pridelek sladkega krompirja. Sadike batate so posadili na grebene konec maja, avgusta so zeleno maso vršičkali, da bi se gomolji bolj debelili. Oktobra so pobrali pridelek... KAKO GOJITI MUHOLOVKE Med mesojedimi rastlinami so muholovke med bolj priljubljeni. Ko se v past ujame žuželka, jo zaprejo in počasi prebavijo. Kako jih gojiti, svetuje Jure Slatner. NASAD V POSODI Sebastjan Lipar pripravlja nasad, ki bo lep pozimi, spomladi in poleti. Zdaj v njem kraljujejo mačehe, spomladi spomladanske čebulnice, poleti pa se bodo razcvetele alojzijeve lilije.
Nenavadni drevesi z užitnimi plodovi sadi tokrat Davor Špehar na vrtu v Roženplju. Modri fižol je grmovnica z užitnimi stroki, pistacijo pa poznamo po oreščkih v lupini. Ob primerni oskrbi in legi uspevata tudi pri nas.
Med mesojedimi rastlinami so muholovke med bolj priljubljeni. Ko se v past ujame žuželka, jo zaprejo in počasi prebavijo. Kako jih gojiti, svetuje Jure Slatner.
Sebastjan Lipar pripravlja nasad, ki bo lep pozimi, spomladi in poleti. Zdaj v njem kraljujejo mačehe, spomladi spomladanske čebulnice, poleti pa se bodo razcvetele alojzijeve lilije.
Pri družini Plohl Krevh v Čreti spremljamo, kakšen je letošnji pridelek sladkega krompirja. Sadike batate so posadili na grebene konec maja, avgusta so zeleno maso vršičkali, da bi se gomolji bolj debelili. Oktobra so pobrali pridelek...
Pri družini Plohl Krevh v Čreti spremljamo, kakšen je letošnji pridelek sladkega krompirja. Sadike batate so posadili na grebene konec maja, avgusta so zeleno maso vršičkali, da bi se gomolji bolj debelili. Oktobra so pobrali pridelek...
Popeljali vas bomo po istrskem kmetijskem sejmu. Dnevi kmetijstva Slovenske Istre so privabili množico obiskovlacev. Preverili bomo, kako je bilo s trgatvijo refoška na krasu in kakšen bo letošnji teran. V Brdih je bila dvodnevna mednarodna mojstrska delavnica z naslovom - masterclass - z naslovom: "Brda - dom rebule". Novinarji pa so v briških vinogradih obrali še zadnje grozde. Na kmetiji Slavec v Knežaku so se približali starejšim s tem, da so postali tudi demenci prijazna točka. Naši zamejski kolegi pa nam bodo predstavili kamnoseško dejavnost, predvsem obdelovanje kamna Repen.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Pobiramo še zadnje plodovke in jih odstranjujemo z vrtov. Na izpraznjena mesta lahko še vedno kaj posadimo ali posejemo: zimske solate, radiče, azijsko listno zelenjavo. Davor Špehar tudi svetuje, kako zaščititi grede, ki jih bomo pustili prazne.
Brezskrbnice ali Nepenthes z zanimivimi škrlatnimi vrči poleti oživijo medsosedski zid v Trzinu. V posebni gredi ima Jure Slatner še veliko vrst rastlin, ki na različne načine privabljajo mrčes in si s tem zagotovijo del hrane. Nekatere saracenije je treba pripraviti na zimo, druge presaditi ...
Brezskrbnice ali Nepenthes z zanimivimi škrlatnimi vrči poleti oživijo medsosedski zid v Trzinu. V posebni gredi ima Jure Slatner še veliko vrst rastlin, ki na različne načine privabljajo mrčes in si s tem zagotovijo del hrane. Nekatere saracenije je treba pripraviti na zimo, druge presaditi ...
Z lepim cvetjem nas je v Fram pritegnila Marija Petek. Za pelargonije skrbi že več kot 20 let. Teh lepotic nima le doma, pač pa je na prošnjo lokalne skupnosti z njimi polepšala tudi most ob dovozu v občino.
Neveljaven email naslov