Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
MOZIRSKI GAJ ZNOVA VABI V mesecu z najkrajšimi dnevi nas Mozirski gaj vabi na različno osvetljene poti Božične bajke. Park slovenskih vrtnarjev je avgustovska ujma zelo prizadela, številne grede so bile uničene, stavbe porušene. Marljivi člani društva in številni prostovoljci pa so poskrbeli, da se med njegove grede lahko že nekaj mesecev kasneje znova umaknemo pred mestno gnečo. NAJ PREDVRT OČARA TUDI POZIMI Strokovna sodelavka kluba Gaia in ekipa oddaje Na vrtu sta tokrat obiskali Mirjam Pavlič v Preddvoru. Tam smo izvedeli, kako pampaška trava najlažje preživi zimo, kako zaščititi posodovke in narediti preprosto hiško za ježke. Ker gospa Mirjam okrasne nasade pred vhodom v hišo spreminja glede na letne čase, smo poskrbeli tudi za zimsko okrasje. ADVENTNI VENČEK Nežni, romantični odtenki, ki se prelivajo od umazano bele do pastelnih rdeče in vijoličaste, so glavne modne smernice letošnjih adventnih dekoracij. Izjemen adventni venček je naredila dr. Sabina Šegula. PRAZNIČNE DEKORACIJE GLEDALCEV V adventnih oddajah Na vrtu predstavljamo tudi izvirne praznične dekoracije gledalcev. Začenjamo s tremi zamislimi. navrtu@rtvslo.si
Nežni, romantični odtenki, ki se prelivajo od umazano bele do pastelnih rdeče in vijoličaste, so glavne modne smernice letošnjih adventnih dekoracij. Izjemen adventni venček je naredila dr. Sabina Šegula.
V adventnih oddajah Na vrtu predstavljamo tudi izvirne praznične dekoracije gledalcev. Začenjamo s tremi zamislimi.
V mesecu z najkrajšimi dnevi nas Mozirski gaj vabi na različno osvetljene poti Božične bajke. Park slovenskih vrtnarjev je avgustovska ujma zelo prizadela, številne grede so bile uničene, stavbe porušene. Marljivi člani društva in številni prostovoljci pa so poskrbeli, da se med njegove grede lahko že nekaj mesecev kasneje znova umaknemo pred mestno gnečo.
Strokovna sodelavka kluba Gaia in ekipa oddaje Na vrtu sta tokrat obiskali Mirjam Pavlič v Preddvoru. Tam smo izvedeli, kako pampaška trava najlažje preživi zimo, kako zaščititi posodovke in narediti preprosto hiško za ježke. Ker gospa Mirjam okrasne nasade pred vhodom v hišo spreminja glede na letne čase, smo poskrbeli tudi za zimsko okrasje.
V Idriji živi najstarejši kmet v Sloveniji in v tem delu Evrope. To je Ivan Bevk, ki pri svojih 104. dopolnjenih letih še kar koplje, gnoji, sadi, obira.
V naslednji reportaži pa o treh prijateljih iz zaledja Istre, ki so se odločili obuditi ali bolje, ohraniti tradicijo svojih nonotov. Začeli so s kuhanjem trape, kot se v Istri reče tropinovcu, žganju iz grozdnih tropin. Z dvema od njih sem se pogovarjal v destilarni Tadeja Kavaliča v Kavaličih pri Svetem Antonu.
V zadnjem času je med lastniki kmetijskih zemljišč veliko vprašanj sprožila Uredba o odpadkih, ki prepoveduje kurjenje odpadkov na prostem. Čeprav so navedli nekaj izjem, pa so se mnogi vprašali na kakšen način se lahko poslej znebijo zelenega reza? Na okoljskem ministrstvu pojasnjujejo, da so odpadki iz kmetjstva in gozdarstva iz te uredbe sicer izzvzeti, medtem ko na kmetijskem ministrstvu razlagajo, da je pomemben namen sežiga rastlinskih odpadkov. Policija pa je vmes že prejela 13 prijav, ki jih obravnava okoljska inšpekcija.
V Brkinih se je zgodil eden najhujših napadov volkov na drobnico na tem območju. Kaj pravi stroka, kaj kmetje? Volkovi so prvič v zgodovini napadli tudi čredo ovac v Trenti in to tik zraven naseljenih hiš v vasi Log v Trenti.
Šli smo med oljkarje v Hrvaško Istro. Predstavljamo podjetje Orna d.o.o. iz Zambratije pri Umagu, ki je dobilo za svoje oljčno olje Mate vseh 100 možnih točk v svetovnem vodniku Flos Oleil 2024. To se je na Hrvaškem in v tem delu Sredozemlja zgodilo prvič. Obiskali pa smo tudi oljkarja Nina Činića iz Krasice.
Najprej bomo šli v Hrvaško Istro. Obiskali bomo oljkarja v Krasici pri Bujah in v Zambratiji pri Umagu. Nato bomo skočili do Strunjana, kjer se je odvijal jubilejni 20.praznik kakija. V Brkinih in prvič tudi v Trenti so volkovi napadali ovce in jih veliko poklali. Kmetje, predvsem živinorejci so ogorčeni in zahtevajo ostrejše ukrepanje države, lastnice zveri. V zadnjem času je med lastniki kmetijskih zemljišč veliko vprašanj sprožila Uredba o odpadkih, ki prepoveduje kurjenje odpadkov na prostem. Čeprav so navedli nekaj izjem, pa so se mnogi vprašali, na kakšen način se lahko poslej znebijo zelenega reza? Bili smo na martinovanju v kleti Vinakoper, kjer so predstavili skupni refošk 15-h vinogradnikov z imenom "15 odtenkov Istre". V zaledju Istre pa štirje prijatelji nadaljujejo s tradicijo svojih nonotov in ponovno oživlljajo kuhanje trape, žganja iz grozdnih tropin. Za konec pa zelo zanimiv pogovor z najstarejšim kmetom v Sloveniji in daleč naokoli.
MAČEHE SO NADOMESTILE OKRASNE KOPRIVE Verena in Zvonko Mikša iz Dornava obožujeta okrasne koprive. Te, žal, ne prezimijo na prostem, zato jih novembra izpulita in dasta na kompost. V prazne lonce posadita rumeno cvetoče mačehe. Niti pozimi dom ne sme biti brez cvetja, pravita. Koprive pa ohranjata v spominu tudi tako, da jih naredita iz krep papirja. NENAVADNE GUNERE Ko smo nedavno obiskali Gorazda Mauerja na njegovem vrtu Rifnik, so nižjo posodo prekrivale drobne sadike. Izvedeli smo, da gre za sejančke dlanastokrpe gunere, rastline z ogromnimi listi. Nekaj let vzgoje je treba, da je sadika primerna za presajanje. Predstavljamo nekaj zanimivosti iz življenja guner. DEKORACIJA IZ BREZE IN KALIKARPE Sebastjan Lipar tokrat navdušuje z zunanjo postavitvijo. Pred začetkom adventa je ob figo postavil konstrukcijo iz brezovih vej. Mednje je dodal vijoličaste plodove. Belo-vijoličasta je tradicionalna adventna kombinacija, ki ju je Sebastjan prepoznal v brezi in kalikarpi.
Sebastjan Lipar tokrat navdušuje z zunanjo postavitvijo. Pred začetkom adventa je ob figo postavil konstrukcijo iz brezovih vej. Mednje je dodal vijoličaste plodove. Belo-vijoličasta je tradicionalna adventna kombinacija, ki ju je Sebastjan prepoznal v brezi in kalikarpi.
Ko smo nedavno obiskali Gorazda Mauerja na njegovem vrtu Rifnik, so nižjo posodo prekrivale drobne sadike. Izvedeli smo, da gre za sejančke dlanastokrpe gunere, rastline z ogromnimi listi. Nekaj let vzgoje je treba, da je sadika primerna za presajanje. Predstavljamo nekaj zanimivosti iz življenja guner.
Verena in Zvonko Mikša iz Dornava obožujeta okrasne koprive. Te, žal, ne prezimijo na prostem, zato jih novembra izpulita in dasta na kompost. V prazne lonce posadita rumeno cvetoče mačehe. Niti pozimi dom ne sme biti brez cvetja, pravita. Koprive pa ohranjata v spominu tudi tako, da jih naredita iz krep papirja.
Ekipa oddaje Ljudje in zemlja se je udeležila prireditve ob zaključku projekta za širitev ekološkega kmetijstva pri nas. V novembru sodelujoči partnerji zaključujejo tudi projekt evropskega inovativnega partnerstva o proučevanju inovativnih rešitev na govedorejskih kmetijah. Na kmetiji Leber Vračko so nam predstavili izvajanje ciljev projekta v praksi. V letošnjem letu se je upokojil mag. Jože Mrakič. Več desetletij je vodil mariborsko območno enoto Zavoda za gozdove, ki jo je s strokovnim in organizacijskim delom pomembno zaznamoval. Mag. Jože Mrakič je tudi človek številnih talentov. Ukvarja se s slikanjem, petjem in pisanjem esejev.
Projekt pospeševanja razvoja ekološkega kmetijstva, ki so ga v zadnjih mesecih aktivno izvajali: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru se končuje. Izvajalci projekta si želijo trajnostno podporo ekološkemu načinu kmetovanja, le tako bomo v Sloveniji dosegli 25 odstotni delež ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi do leta 2030.
Magister Jože Mrakič je nedvomno med gozdarji, ki so s strokovnim in organizacijskim delom močno vplivali na mlajše kolege v tej stroki. Letos se je upokojil, pred tem pa več desetletij vodil mariborsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije. Je vsestranska osebnost, človek številnih talentov. V naslednjem prispevku ga osvetljujemo tudi kot likovnega umetnika, pevca in esejista.
V novembru sodelujoči partnerji zaključujejo projekt evropskega inovativnega partnerstva, ki so ga poimenovali Inovativni okoljsko-podnebno naravnani sistemi upravljanja govedorejske kmetije za zagotavljanje pridelave krme in optimalnih pogojev reje govedi. Obiskali smo eno izmed sodelujočih kmetij, kmetijo Leber Vračko v Zg. Kungoti, kjer so nam predstavili cilje projekta in njegovo uporabnost v praksi.
Gostja dr. Marija Klopčič, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Neveljaven email naslov