Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovno združenje veterinarjev se je leta 2000 odločilo, da bodo vsako leto zadnjo soboto v aprilu obeležili dan veterinarjev in tako opozorili na družbeni pomen te strokovne službe. Gre za eno izmed ključnih skupin strokovnjakov, ki skrbijo za dobrobit in zaščito javnega zdravja. Vloga veterinarjev je večplastna in zajema širok spekter dejavnosti za ohranjanje javnega zdravja ter zdravja in dobrobiti živali, s poudarkom na strokovnosti in izobraževanju. Ob letošnjem dnevu veterinarjev vam predstavljamo le delček opravil veterinarjev praktikov. Obiskali smo veterinarsko ambulanto Kriza v Cirkovcah ter veterinarje pretekli ponedeljek spremljali v ambulanti in na terenu.
SEBASTJANOVA VISOKA GREDA Sebastjan opazuje svojo lani narejeno visoko gredo. Vedno znova spoznava, da se prezgodnje setve ne obnesejo. Tako se je redkvica, posejana kasneje, že začela debeliti, medtem ko pri zgodnji setvi še ne. S sajenjem plodovk pa še odlaša. KO SADIMO PARADIŽNIKE Preden bomo paradižnike presadili na prosto, jih nekaj dni utrjujemo zunaj v zavetni legi. Ker se paradižnik zelo razveji, naj bo sadilna razdalja med vrstami vsaj 70 cm, v vrsti pa 40 cm. Nasvete o oporah povzema dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije. OPRAŠEVANJE KAKTUSOV V Paviljonu kaktej v Rogaški Slatini lahko občudujemo eno najbogatejših zbirk teh posebnih rastlin v Evropi. Med njimi so že skoraj 90 let stari primerki, med povprečno velikimi pa izstopa komaj kak centimeter 'velik' – najmanjši na svetu. S skrbnico, gospo Lučko, spoznamo opraševanje kaktusov. RABARBARA – ZA NA VRT IN V LONEC Ker rabarbara zavzame kakšen kvadratni meter površine, to upoštevajmo ob sajenju. Pobiramo močne listne peclje, ki so užitni do začetka poletja, kasneje je v njih preveč oksalne kisline. Mateja Reš z Vrta okusov rabarbaro uporablja za zatiranje škodljivcev na vrtu, iz sočnih stebelc pa pričara okusne prigrizke. V tokratni oddaji se lahko potegujete tudi za kar nekaj lepih nagrad. Ne zamudite nas v živo, v petek ob 17.20 na TVS1. navrtu@rtvslo.si
Ker rabarbara zavzame kakšen kvadratni meter površine, to upoštevajmo ob sajenju. Pobiramo močne listne peclje, ki so užitni do začetka poletja, kasneje je v njih preveč oksalne kisline. Mateja Reš z Vrta okusov rabarbaro uporablja za zatiranje škodljivcev na vrtu, iz sočnih stebelc pa pričara okusne prigrizke.
V Paviljonu kaktej v Rogaški Slatini lahko občudujemo eno najbogatejših zbirk teh posebnih rastlin v Evropi. Med njimi so že skoraj 90 let stari primerki, med povprečno velikimi pa izstopa komaj kak centimeter 'velik' – najmanjši na svetu. S skrbnico, gospo Lučko, spoznamo opraševanje kaktusov.
Sebastjan opazuje svojo lani narejeno visoko gredo. Vedno znova spoznava, da se prezgodnje setve ne obnesejo. Tako se je redkvica, posejana kasneje, že začela debeliti, medtem ko pri zgodnji setvi še ne. S sajenjem plodovk pa še odlaša.
Preden bomo paradižnike presadili na prosto, jih nekaj dni utrjujemo zunaj v zavetni legi. Ker se paradižnik zelo razveji, naj bo sadilna razdalja med vrstami vsaj 70 cm, v vrsti pa 40 cm. Nasvete o oporah povzema dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije.
V Parku Škocjanske jame so zaključili še enega v vrsti projektov, ki so namenjeni obnovi travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Denar je zagotovil finančni sklad v katerega prispevajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška. V okviru projekta Renature so izkrčili gozd na Vremščici za potrebe paše, v občinah Pivka, Divača, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica pa obnovili šest hektarov pašnikov in osem kalov. Z našo kamero smo se jim pridružili pred nekaj dnevi na predstavitvi rezultatov.
Pri spomladanskih delih na vrtu, v gozdu, na njivi, v sadovnjaku in še kje, potrebujemo kar veliko orodja. Pa znamo z njim varno rokovati? Nesreča se lahko zgodi že z nedolžnimi škarjami, kaj šele z motorno žago, s traktorjem… O varnem delu in nevarnostih so nas podučili na srednji gozdarski, lesarski in zdravstveni šoli v Postojni.
Vedno daljša sušna obdobja Istrskim kmetom povzročajo vse večje težave. Rešitve vidijo v gradnji novih vodnih akumulacij ter gradnji namakalnih sistemov, a se na tem področju, kljub temu da je denar za tovrstne naložbe na voljo, ni zgodilo prav veliko. Tudi v novi finančni perspektivi bo Evropa namenila veliko denarja za prilagajanje podnebnim spremembam, vendar je do takrat potrebno pripraviti čim več projektov, ki bodo v nadaljevanju tudi uresničljivi.
V naslednji reportaži pa vam prinašamo zgodbo mladega vinarja s Kojskega v Brdih, ki se je na to pot podal pred nekaj leti. Danes je Luka Bajc Dornik butični vinar, ki letno naredi dobrih 2000 tisoč steklenic, a pri tem se ne bo ustavil, saj ima številne zamisli kako kmetijo razviti. Priznanje svetovno znanega vinskega kritika pa mu je pri tem dalo veter v jadra.
Najprej bomo govorili o dolgoletnih težavah istrskih kmetov, ki jih imajo zarad isuše. Že desetletja se govori o novih akumulacijah in namakalnih sistemih, a se kaj veliko ne premakne. Na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni so nas podučili o varnem delu z vrtnim in drugim orodjem. V tem obdobju prihaja namreč do številnih nesreč, ki jim botrujejo predvsem slabo vzdrževano orodje, pomanjkanje znanja in neuporaba varovalne opreme. Bili smo na 56.-tem mednarodnem sejmu Vinitaly v Veroni, kjer so se uspešno predstavili tudi slovenski vinogradniki in vinarji. med uspešne pridelovalce se vpisuje tudi mlad vinar iz Goriških Brd, ki je po slučaju prejel izjemno priznanje za svoje vino. Šli bomo v Park Škocjanske jame, kjer so zaključili še enega v vrsti projektov, ki so namenjeni obnovi travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Zamejski kolegi pa nam bodo predstavili tržaški sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale.
KO PONAGAJA APRILSKO MUHASTO VREME Še vedno se vrtičkarji oziramo v nebo, upajoč, da se napovedi temperatur pod lediščem ne bodo uresničile. Tudi tokrat smo povabili Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo, da nam pojasni, ali so ukrepi pri zelenjavnih posevkih in sadnem drevju še smiselni. APRILSKI VRT V BELEM Aprila se domišljen vrt gospe Branke v Brunšviku obarva v ... belo! Belo cvetijo drevesa, grmovnice, cvetlice. Ljubiteljica vrtnic tokrat pripoveduje, kako so te trajne rastline našle pot do njenega vrta in srca. PREPLET VRBOVIH VEJ Vrbe se v zgodovini niso izkazale uporabne le za spletanje košar. Sebastjan Lipar jih vidi tudi kot lep okras ob robu vrtov. Tokrat bo pokazal, kako ustvariti edinstveno vrbo, katere deblo bo čez nekaj let videti kot prepletena kita. TRAJNI SEZONSKI NASAD Sezona trajnic in enoletnic je že v polnem razmahu. Čas je, da očistimo trajni sezonski nasad. Klementina Tement predlaga, s katerimi rastlinami nadomestiti odmrle rastline. Posezimo po cvetlici ali zelišču, ki ni užitno le za nas, ampak tudi za čebele. navrtu@rtvslo.si
Še vedno se vrtičkarji oziramo v nebo, upajoč, da se napovedi temperatur pod lediščem ne bodo uresničile. Tudi tokrat smo povabili Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo, da nam pojasni, ali so ukrepi pri zelenjavnih posevkih in sadnem drevju še smiselni.
Aprila se domišljen vrt gospe Branke v Brunšviku obarva v ... belo! Belo cvetijo drevesa, grmovnice, cvetlice. Ljubiteljica vrtnic tokrat pripoveduje, kako so te trajne rastline našle pot do njenega vrta in srca.
Sezona trajnic in enoletnic je že v polnem razmahu. Čas je, da očistimo trajni sezonski nasad. Klementina Tement predlaga, s katerimi rastlinami nadomestiti odmrle rastline. Posezimo po cvetlici ali zelišču, ki ni užitno le za nas, ampak tudi za čebele.
Vrbe se v zgodovini niso izkazale uporabne le za spletanje košar. Sebastjan Lipar jih vidi tudi kot lep okras ob robu vrtov. Tokrat bo pokazal, kako ustvariti edinstveno vrbo, katere deblo bo čez nekaj let videti kot prepletena kita.
Na terenu preverjamo, kako poteka letošnja setev koruze. Visoke temperature učinkujejo tudi na posamezne fenološke faze sadnega drevja. Predstavljamo Biotehniški center Naklo, ki v sedanji organizacijski obliki deluje od leta 2007. Ukvarjajo se z različnimi oblikami izobraževanja na področju kmetijstva in podjetništva. Podeželje je lahko zelo primeren prostor za terapevtsko dejavnost. Obiskali smo eno od kmetij, ki so sodelovale v projektu razvoja terapevtskih aktivnosti. Do 21. aprila v Sloveniji poteka Teden turističnih kmetij.
Podeželje je odličen prostor za terapevtske dejavnosti. Pet slovenskih kmetij je zadnja tri leta sodelovalo v projektu razvoj terapevtskih aktivnosti kot podpore dejavnosti zdravstvenega varstva na kmetijah. Obiskali smo eno izmed njih, ko je gostila skupino stanovalk iz Lambrechtovega doma za starejše v Slovenskih Konjicah.
V zadnjih letih koruzo zaradi vremenskih sprememb sejemo skoraj mesec dni prej kot pred 50 leti. Zgodaj sejani hibridi tako z veliko verjetnostjo v času cvetenja izognejo vročinskim stresom, prej dozorijo in tla lahko pravočasno pripravimo za setev ozimnih žit. Višina rastline in nastavek storža sta pri zgodaj sejanih koruzah nižja. Sklop lahko povečamo do 5 %. Tudi letošnje vremenske razmere omogočajo zgodnejšo setev.
K izobraževanju na področju kmetijstva v Sloveniji zelo veliko prispeva Biotehniški center Naklo. Ustanovljen je bil leta 2007 in pod svojo streho združuje sredno šolo, višjo strokovno šolo in medpodjetniški izobraževalni center. Zaradi obsežnosti njihovih dejavnosti, vam bomo v prihodnjih minutah pokazali le del vsega, kar pri njih nudijo. 25. aprila pa vabijo na Dan odprtih vrat, na katerem bodo predstavili vse njihove dejavnosti skozi izobraževanja in projekte.
Neveljaven email naslov