Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Obiskali smo Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana in z vodjo Centra mačje kulture – Minami Kat, Pšenico Kovačič, klepetali o mačji telesni govorici in vedenju zavetniških mačk. Svetujemo, kako lahko skozi igro utrdimo odnose z našo mačko. Predstavljamo v naravi že izumrlo podvrsto indokitajskega sika jelena. Občudovali smo jo v Ljubljanskem živalskem vrtu. Posneli smo zgleden primer sobivanja človek – netopir. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
POSEBEN VRT PATRA GRŽANA Poseben vrt ima pater Karel. Tloris povzema starodavne, krožno urejene gredice. Obdelujemo jih s potke, ne da bi stopili na zemljo. Poti v labirintu vodijo do osrednje zeliščne spirale z izvirom vode. To je točka presežnosti, vrt pa povezuje nebo in zemljo. OCTOVEC ZA LIMONADO Če ste bili prepričani, da rdečkasta soplodja octovca niso užitna, morda še niste spoznali Karmen Gajšek. Kozjanska nabiralka iz betičastih skupkov plodov ustvari moko, uporabno za piškote. Za oddajo pa je iz soplodij izstisnila limonado. JESENSKE LEPOTICE Glede na vreme smo korenito, brez prehoda iz soparnega poletja, prešli v jesen. Nagovarjajo nas že jesenski okrasni nasadi. Izbor v tem času najlepših cvetov, pa tudi necvetočih okrasnih rastlin je pester, to znova spoznavamo s Klementino Tement.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leta 1989 je pes v bolnišnici v Angliji nekemu pacientu posvečal nenavadno pozornost: nenehno je vohal njegovo kožo. Pacientu so kmalu diagnosticirali maligni melanom. Ugotovili so, da je pes s svojim izostrenim vohom zaznal nekaj, česar človeško oko ne more. V zadnjem desetletju pse urimo za zaznavanje raka, epileptičnih napadov in diabetesa ter celo za bolezni rastlin. Mravlje uporabljajo voh za komunikacijo, navigacijo, iskanje hrane in prepoznavo članov svoje kolonije. Njihov voh raziskujejo tudi za zgodnje odkrivanje raka pri ljudeh. V osmih urah lahko za tovrstno zaznavanje izurijo 24 mravelj. Bolezni lahko zaznavajo tudi čebele in ogorčice. Kako je to mogoče?
Prefinjen voh imajo tudi mravlje, poleg tega so zelo hitro učljive. Z le nekaj treningi si zapomnijo vonj, ki jim obljublja nagrado oz. hrano. Če jo povežemo z vonjem rakavih celic, lahko dobimo izjemno natančno zaznavanje rakavih celic.
Nenormalna in nenadzorovana rast celic v telesu privede do nastanka nove tvorbe oz. tumorja. V njem so različne vrste celic, prevladujejo pa rakave. Vsi ti različni tipi celic lahko pripomorejo k spremenjeni presnovi in izločanju nekaterih hlapnih organskih spojin. Poglejmo, kaj se pri rakavem tkivu na celično biološki ravni spremeni in kako, da lahko živali zaznavajo tako tkivo
Ljudje uporabljamo vid in sluh kot glavna čuta za zaznavanje okolice. Psi se bolj zanašajo na svoj voh. Ta jim omogoča vpogled v svet, ki je za nas nedostopen. V Apuliji v Italiji urijo pse za odkrivanje okuženih oljk in reševanje oljčnih nasadov pred odmrtjem.
Katja Temnik je bila vrsto let kapetanka košarkarske reprezentance Slovenije. Leta 2010 je sklenila športno pot, se vrnila domov v Žiče in iz maminega konjička in navdušenja nad ekološko in biodinamično pridelavo zelišč in kalčkov ustvarila družinski posel. Danes na zeliščnem vrtu in družinski kmetiji Majnika raste okoli 180 različnih rastlin, od teh jih 80 predelajo v čaje, hidrolate, tinkture in zeliščno sol. Ohranjajo svoja semena, veliko večino dela pa opravijo ročno. V redni ponudbi imajo 30 izdelkov, ki se jim bo v kratkem pridružilo še ducat iz nove blagovne znamke Zajcklošter; slednji so narejeni izključno iz zelišč z zeliščnega vrta v Žički kartuziji, za katerega Katja in njena mama Majda skrbita od leta 2020. Kmetujejo brez umetnih gnojil in škropiv, brez hibridov in plastičnih folij. Poleg pridelave in predelave nudijo izobraževanje in izobraževalni turizem, sodelujejo pa tudi z otroki in odraslimi s posebnimi potrebami. Prav slednje je osnova srčnega gospodarstva, ki ga želi razvijati Katja in za katero meni, da je edino pravo gospodarstvo za prihodnost človeka.
Priznan francoski fotograf in avtor več fotografskih knjig slovenskih korenin Klavdij Sluban je imel razstave svojih fotografij v številnih pomembnih svetovnih muzejih in galerijah. Oblikovalka Petra Jerič želi s svojimi oblačili, obutvijo in dodatki pozitivno vplivati na okolje. Njena veganska trajnostna modna kolekcija je iz novega biomateriala in je biorazgradljiva. Lovro Jurečič je mlad kovač iz dolenjske vasice Podbočje na vzhodu Slovenije. Z ročno izdelanimi noži pripoveduje zgodbe domačega okolja in svojih prednikov. Grm, ki je doma ob Črnem morju, je našel svoje mesto tudi v Sloveniji. Rumeni sleč je skrivnostna, privlačna in zelo redka rastlina s čudovitim zlatim cvetom in omamnim vonjem. Soteska Vintgar velja za odprta vrata v Triglavski narodni park. Nekoč divja ledeniška soteska je leta 1893 dobila prvo pot za obiskovalce.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zbirka Pesmi štirih je dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij. Nekaj je bilo v zraku tiste pomladi leta 1953. V kinu so se generacije raznežile ob filmu Vesna, pomanjkanje papirja pa je leta 1953 združilo glasove Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Cirila Zlobca in Toneta Pavčka v pesniško knjižico z naslovom Pesmi Štirih. Pesniki in bralci so si želeli oddahniti od graditeljstva povojne poezije in so spet razmišljali o življenju, ljubezni - in o poeziji. Četudi si kritiki glede pomena zbirke še vedno niso enotni, v oddaji iz serije 50 knjig tri četrt stoletja pozneje iščemo odgovor na vprašanje o poeziji. Najdemo ga v kratkih pogovorih z mladimi iz krožka gimnazije Vič, ki pod mentorstvom prof. Marjetke Krapež ponovno skušajo odgovoriti na večno vprašanje o tem, kako pesmi spreminjajo življenja. Zbirka Pesmi štirih je tako dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij.
Šli bomo v Vrhpolje, kjer so pripravili zanimivo razstavo grozdaj, ki raste na Primorskem. Kar 180 sort je bilo na mizah. Zmejsci, zbrani v društvo Prosekar si prizadevajo, da bi to vino z zaščiteno označbo porekla še bolj zaščitili. Od letos pa je s to oznako zaščiten tudi istrski med, za kar so si prizadevali čebelarji z obeh strani meje. Na Cerju so se zbrali predstavniki 11-h Prirmoskih zadrug in živilskih podjetij in opozorili na številne izzive, ki so pred njimi, pa tudi pred lokalno skupnostjo in kupci domače pridelane hrane. Na Bistriškem in Postonjskem so štiri kmetije postale terapevtske. Na koncu pa bomo pogledali še v zamejske Sovodnje, kjer so se odločili tudi za pridelavo lubenic in melon.
Obiskali smo družino, v kateri ob obilici ljubezni uspešno sobivajo andaluzijska kobila, psa turška kangala in krškopoljska pujsa. Predstavljamo uspešen primer posvojitve psičke, ki je imela velike težave z zaupanjem ljudem. Ob srčni skrbnici in nasvetu strokovnjakinje je zdaj psička Nuša radoživa in aktivna psička. Na selitveni poti smo prestregli grahasto tukalico. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
PRIDELEK Z GRED SEJMIŠČA V GORNJI RADGONI Na sejemskem skupnostnem permakulturnem vrtu že desetletje preizkušajo različne metode sonaravnega pridelovanja zelenjave. Uredili so 9 podkvastih gredic, ki so jih lani prenovili in prekrili s kompostno zastirko. Kako so letos uspevale zelenjadnice brez zalivanja in posebne oskrbe, smo preverili v oddaji. JESENSKA DOPOLNITEV NASADA Tudi v okrasnem vrtnarstvu razmišljajo o trajnostni oskrbi. Trajnic, ki so kraljevale poleti in se jeseni odpravljajo k počitku, ne zavržemo, dosadimo raje jeseni cvetoče lepotice. POTAKNJENCI DREVESA ŽIVLJENJA Sebastjan Lipar je lani močno prikrajšal sobno juko. Spodnji del debla s koreninami je pustil v loncu, iz njega je nekaj tednov kasneje že nastala nova rastlina. Odrezan del je razrezal na krajše potaknjence. Kako so uspeli, nam pokaže tokrat. JESENSKE SETVE IN SAJENJE Pravijo, da se uspešnost vrtičkarske sezone pozna po paradižnikih. Nekaj paradižnikov sta Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš z gred v Gornji Radgoni že odstranila, na prosta mesta posadila zelenjadnice, ki jih uživamo do začetka zime.
Na sejemskem skupnostnem permakulturnem vrtu že desetletje preizkušajo različne metode sonaravnega pridelovanja zelenjave. Uredili so 9 podkvastih gredic, ki so jih lani prenovili in prekrili s kompostno zastirko. Kako so letos uspevale zelenjadnice brez zalivanja in posebne oskrbe, smo preverili v oddaji. Pravijo, da se uspešnost vrtičkarske sezone pozna po paradižnikih. Nekaj paradižnikov sta Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš z gred v Gornji Radgoni že odstranila, na prosta mesta posadila zelenjadnice, ki jih uživamo do začetka zime.
Neveljaven email naslov