Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Znanje - Arhiv

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

3. 12. 2021

Zaradi podnebnih sprememb se krčijo tudi bavarski ledeniki. Pospešeno izginja tudi najmanjši med njimi, ledenik Schwarzmilzferner, ki pravzaprav sploh ni na Bavarskem, temveč že na Tirolskem. Kljub temu se bavarski raziskovalci ledenikov vsako leto povzpnejo na goro Mädelegabel, da bi ga izmerili. Dva kilometra dolg viadukt v dolini Kőröshegy, vzdolž obale Blatnega jezera, povezuje odseke avtoceste M7. Enega največjih gradbenih čudežev na Madžarskem najbolje pozna gradbena inženirka Tímea Hanák, ki že štirinajst let skrbi za varnost viadukta. Silke Frankl iz Horgaua blizu Augsburga je poklicna sprehajalka psov. Vsak dan se odpravi na sprehod s psi, katerih lastnice in lastniki so v službah in nimajo časa za daljše sprehode. Najlepša verska zgradba na Hrvaškem je romarska cerkev Marije Snežne v kraju Belec v Hrvaškem Zagorju. Številni zgodovinarji jo uvrščajo v sam vrh evropskega baroka.

Na kratko Sindrom prevaranta

2. 12. 2021

Ste imeli kdaj občutek, da ste dobili oceno, ki si je niste zares zaslužili, da ste bili nagrajeni, čeprav so bili drugi v resnici boljši od vas, da ste dobili službo, za katero niste dovolj usposobljeni? Če ne verjamete v svoje dosežke, se vam zdijo nerealni in precenjeni, hkrati pa se bojite, da bo vaša okolica to odkrila, imate morda sindrom prevaranta. Spoznajte ga v oddaji Na kratko.

Ugriznimo znanost Uporaba glasbe v medicini

2. 12. 2021

Glasba nas pomirja in spravi v boljše razpoloženje, zato potekajo številne raziskave o tem, kako bi njen vpliv uporabili tudi pri zdravljenju različnih bolezni. Bolnikom z epilepsijo, ki so poslušali Mozartovo sonato, se je izbruh epileptičnih napadov zmanjšal tudi za 60 odstotkov. Bolniki po možganski kapi, ki so že v akutni fazi poslušali glasbo, so bolje okrevali, poslušanje glasbe s petjem pa jim je pomagalo tudi pri povrnitvi govora. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani z glasbo med obsevanjem že več kot 15 let pomagajo bolnikom z rakom. Kako glasba deluje na naše možgane in kako je mogoče, da je njen vpliv tako velik?

Ugriznimo znanost Uporaba glasbe v medicini: Fizikalna uganka Tri posode

2. 12. 2021

Fizikalne uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.

Ugriznimo znanost Uporaba glasbe v medicini: Glasba med obsevanjem

2. 12. 2021

Za uporabo glasbe so se že pred več kot 15 leti odločili tudi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Z njo med obsevanji pomagajo bolnikom prebroditi čas obsevanja. Obsevalne naprave so nameščene v zaprtih kletnih prostorih, kjer ni oken in dnevne svetlobe. Prostori in naprave, v katerih pacienti ležijo sami, nekaterim ljudem vzbujajo strah in tesnobo.

Ugriznimo znanost Uporaba glasbe v medicini: Vpliv glasbe na srčni utrip

2. 12. 2021

Poslušanje glasbe sproži tudi fiziološke odzive. Kako so mehanizmi delovanja avtonomnega vegetativnega živčevja povezani z določenimi boleznimi oz. okrevanjem v posameznih bolezenskih stanjih, raziskujejo na Medicinski fakulteti UL. Aktivnost avtonomnega živčevja so raziskovali z meritvami variabilnosti srčnega utripa med poslušanjem različnih zvrsti glasbe.

50 knjig, ki so nas napisale Simon Gregorčič: Poezije

1. 12. 2021

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisala pesem Soči Simona Gregorčiča, ki smo se je vsi Slovenci naučili na pamet? "Krasna si, bistra hči planin!" Kdo ne pozna verza iz Gregorčičeve Soči? Simon Gregorčič je goriški slavček, pesnik, ki se je tako proslavil, da je njegova prva pesniška zbirka postala uspešnica: Poezije so leta 1882 izšle v 2000 izvodih in bile kmalu razporodane. Življenjska pot pesnika, nenavadno razgibana za katoliškega duhovnika, odseva duha časa, v katerem se rojeva želja po narodni enotnosti in borba za obstanek slovenskega jezika. Urednica Barbara Pregelj nam je razložila, kaj je skrivnost ljudskosti poezije Simona Gregorčiča, ki pa se je obenem zavedal tudi dolžnosti slehernika do družbe. Direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar nam je v Vrsnem pod Krnom, kjer se je Gregorčič leta 1844 rodil, osvetlila, zakaj je bil najbolj grozeč del njegove Soči tudi vizionarski, privlačnost turkizne modrine rečnih globočin za turizem pa nam je predočil organizator raftinga.

Podjetno naprej Varis, proizvodnja gotovih kopalnic

29. 11. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Družinsko podjetje Varis iz Lendave je kljub številnim izzivom v času epidemije še utrdilo svoj položaj vodilnega evropskega proizvajalca gotovih kopalnic; v več kot 40-letni zgodovini so jih izdelali več kot 100 tisoč. Gotove kopalnice prodajajo predvsem v tujino, največ v Nemčijo, kjer imajo 15 odstotni tržni delež, Avstrijo in Švico. Med njihovimi kupci so najprestižnejše hotelske verige, kot so Sheraton, Novotel, Hempton by Hilton, Intercity, in druge, pa tudi bolnišnice, zapori in večstanovanjski objekti. Podjetje z 252 zaposlenimi je od leta 2015 do 2020 več kot podvojilo čiste prihodke od prodaje, letos naj bi s prodajo ustvarili 32,5 milijona evrov prihodkov. S svojimi rešitvami in razvojem so tudi eni od ambasadorjev slovenskega gospodarstva Zeleno, Ustvarjalno in Pametno. Zanimiva bosta tudi prispevka o pogledu mladih na kohezijsko politiko in o pomenu robotizacije.

Podjetno naprej Varis, proizvodnja gotovih kopalnic

29. 11. 2021

Družinsko podjetje Varis iz Lendave je kljub številnim izzivom v času epidemije še utrdilo svoj položaj vodilnega evropskega proizvajalca gotovih kopalnic; v več kot 40-letni zgodovini so jih izdelali več kot 100 tisoč. Gotove kopalnice prodajajo predvsem v tujino, največ v Nemčijo, kjer imajo 15 odstotni tržni delež, Avstrijo in Švico. Med njihovimi kupci so najprestižnejše hotelske verige, kot so Sheraton, Novotel, Hempton by Hilton, Intercity, in druge, pa tudi bolnišnice, zapori in večstanovanjski objekti. Podjetje z 252 zaposlenimi je od leta 2015 do 2020 več kot podvojilo čiste prihodke od prodaje, letos naj bi s prodajo ustvarili 32,5 milijona evrov prihodkov. S svojimi rešitvami in razvojem so tudi eni od ambasadorjev slovenskega gospodarstva Zeleno, Ustvarjalno in Pametno. Zanimiva bosta tudi prispevka o pogledu mladih na kohezijsko politiko in o pomenu robotizacije.

Podjetno naprej Robotizacija in humanoidna robotka Eva

29. 11. 2021

Robotizacija je tehnologija, ki pospešuje razvoj in povečuje konkurenčnost, saj prispeva k večji učinkovitosti dela in kakovosti proizvodov. Robote pa se lahko uvede tudi v procese, ki so nevarni za človeka in škodljivi za njegovo zdravje, zato trg robotskih sistemov hitro raste. Tudi raziskovalni laboratorij Delavskega doma Trbovlje v sklopu mreže raziskovalnih centrov umetnosti in kulture med drugim deluje na področju robotike. Pod mentorskim vodstvom tam raziskuje tudi študent Žan Rajšek. Skupaj z Yaskawo razvija robotsko roko, ki omogoča slikanje z mislimi, ukvarja pa se tudi s humanoidno robotko Evo.

Podjetno naprej Mladi raziskovalci kohezijske politike

29. 11. 2021

V novem finančnem obdobju do leta 2027 bo evropska kohezijska politika usmerjena predvsem v digitalizacijo, inovacije, trajnostno naravnanost in premagovanje epidemija Covida-19. Evropska unija v tem obdobju v središče postavlja predvsem mlado generacijo, tako so bili v okviru nedavnega Evropskega tedna regij in mest v Bruslju v ospredju dogajanja novinarji, ki poročajo o kohezijskih projektih v svojih državah.

Kuhinja naših non – dediščina solin Kuhinja naših non – dediščina solin: Solinarska družina, kuhanje: morska solata, polži

28. 11. 2021

V solinah je pri delu sodelovala vsa družina. Solinarske hišice so bile njihov dom vse do jeseni. Oče solinar je opravljal najtežja dela, pri tem mu je pomagala žena, ki je hkrati skrbela za gospodinjstvo in prinašala pitno vodo, ki je v solinah ni bilo. Tudi otroci so postorili, kar je bilo v njihovi moči, pri tem so uporabljali solinarske pripomočke otroške velikosti. Še vedno pa so se večino časa igrali. Domov so prinašali morske polžke in rakovice, ki so jih našli v kanalih in so nato končali na krožnikih v okusnih jedeh. Danes je lovljenje rakovic in nabiranje polžkov v solinah strogo prepovedano, lahko pa jih kupimo v ribarnicah. Polžke lahko pripravimo v morski solati, rakovice pa v odlični omaki s testeninami ali polento.

Ljudje in zemlja Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja

28. 11. 2021

V Laškem je potekal tradicionalni dvodnevni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja. Povezali so ga s predstavitvijo Evropskega inovativnega partnerstva in prenosom znanja, pridobljenega v projektih EIP, na kmetije. Kmetije, ki ležijo v vaseh na širokem pasu rodovitne nižine ob Savi, prestolnico tudi v današnjem času oskrbujejo s kakovostnimi pridelki, predvsem z zelenjavo. Obiskali smo dr. Staneta Klemenčiča, ki je letos odšel v pokoj. Njegova osebna in poklicna pot je bila prepletena s podeželjem, kjer ves čas živi in deluje kot kmetijski strokovnjak.

Ljudje in zemlja Posvet Kmetijsko svetovalne službe – Laško 2021

28. 11. 2021

V Laškem je potekal dvodnevni posvet javne službe kmetijskega svetovanja - (že 36. ti po vrsti doslej), ki so ga tokrat povezali z dogodkom Evropskega partnerstva za inovacije. Razpravljalci so največ pozornosti namenili prenosu znanja na kmetije in pomenu sodelovanja za kmetijstvo prihodnosti.

Ljudje in zemlja Ljubljansko Posavje

28. 11. 2021

Kleče, Savlje, Ježica, Mala vas, Črnuče, Stožice, Tomačevo in Jarše so stare vasi, ki jih je nekoč od Ljubljane ločeval širok pas rodovitne nižine ob Savi. Danes so te meje večinoma zabrisane, kmetije na tem območju pa prestolnico še zmeraj - kot nekoč, oskrbujejo s kakovostnimi pridelki. V zadnjih desetletjih so se večinoma mešane kmetije specializirale predvsem za pridelavo zelenjave.

Ljudje in zemlja Portret dr. Stane Klemenčič

28. 11. 2021

V tem letu je s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor v pokoj odšel dr. Stane Klemenčič. Pred 30 leti je na zavod prišel kot kmetijski svetovalec za področje travinja in krmnih rastlin. Zadnjih 18 let je najstarejši kmetijski zavod v Sloveniji tudi vodil.

Na vrtu Na vrtu

27. 11. 2021

ADVENTNE DEKORACIJE V nedeljo prižigamo prvo adventno svečko, v oddaji pa predstavljamo številne nasveti in zamisli za praznično okrasitev doma. Dr. Sabino Šegula spremljamo pri urejanju celostne adventne podobe starejše hiše v središču Radovljice. POKRIJMO GREDICE Zemlja ni rada gola, pravijo, zato je dobro gredice tudi jeseni prekriti z listjem, plastjo zemlje, kartonom ali časopisnim papirjem. POSADIMO ČESEN Davor Špehar sadi česen pozno, najraje konec novembra in decembra. Stroke prej namoči v vrbov pripravek in jih posaditi vsaj za dlan narazen. navrtu@rtvslo.si

O živalih in ljudeh O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja

27. 11. 2021

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Na vrtu Pokrijmo gredice

27. 11. 2021

Zemlja ni rada gola, pravijo, zato je dobro gredice tudi jeseni prekriti z listjem, plastjo zemlje, kartonom ali časopisnim papirjem.

Na vrtu Posadimo česen

27. 11. 2021

Davor Špehar sadi česen pozno, najraje konec novembra in decembra. Stroke prej namoči v vrbov pripravek in jih posaditi vsaj za dlan narazen.

Stran 1 od 297
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov