Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Temperatura je ena izmed najpogosteje merjenih fizikalnih količin. Mi merimo našo telesno temperaturo in temperaturo ozračja, znanstveniki pa veliko več. Najnižja v naravi obstoječa temperatura je -270 °C. Temperaturo znamo meriti od -270 °C pa vse do 5.500 °C, in to neverjetno točno. Termometri postanejo sčasoma netočni, zato jih je treba umeriti. Trojna točka vode, pri kateri voda istočasno zmrzuje, izpareva in neposredno prehaja iz trdnega v plinasto stanje, je osnovna fiksna točka za umerjanje termometrov. Zakaj je merjenje temperature tako pomembno in kako točno jo znajo znanstveniki izmeriti?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsi govorimo o temperaturi zraka, meteorologi pa se ukvarjajo z njenim merjenjem. Temperatura zraka spada med najpomembnejše meteorološke spremenljivke, saj določa podnebje na nekem območju. Na Agenciji za okolje, ki upravlja enega večjih merilnih sistemov v Sloveniji, termometre umerjajo sami, v lastnem laboratoriju.
V Laboratoriju za metrologijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko na najvišji ravni v Sloveniji umerjajo vse najzahtevnejše kontaktne in brezkontaktne termometre, ki jih uporabljajo v farmaciji, medicini, industriji in drugih panogah. Laboratorij obenem poskrbi tudi za mednarodno primerljivost meritev in domačim in tujim laboratorijem zagotavlja merilno sledljivost.
Kakšna pa je definicija temperature? Celzijeva lestvica je najprej opredeljevala 0 °C za vrelišče vode in 100 °C za točko tališča ledu, potem sta bili vrednosti zamenjani in območje razdeljeno na 100 enot. Nato je bila uradno izpeljana in definirana glede na odnos do Kelvinove temperaturne lestvice, ki ne pozna negativnih vrednosti. Danes pa je enota za temperaturo Kelvin definirana z določitvijo fiksne vrednosti za Boltzmanovo konstanto.
Ena najstarejših jam v Sloveniji leži pod istoimensko skalno škrbino, na tisoč metrih nadmorske višine.
Oblikovalka Eva Kancler je našla svoj ustvarjalni izraz v lesenih hiškah za punčke. Te so kakor prave hiše – z miniaturnimi kuhinjami, kopalnicami, sobicami, blazinicami in umivalnički. Pri izdelovanju lesenih hišk daje prednost naravnim materialom, kot sta bombaž in filc. Pri oblikovanju pa lahko sodelujejo starši in otroci z vsega sveta. Rokodelec in umetnik Ivan Najger najde ves svoj navdih in material za svoje lesene izdelke nenavadnih oblik v naravi – v notranjskih gozdovih pri Cerknici. Les ga spremlja že vse življenje. Vsak kos lesa – privlačen, nenavaden in vseh vrst – postane pod njegovimi prsti unikaten izdelek: skleda, pladenj, včasih pa iz nenavadne korenine na koncu zaživi prava skulptura. V središču Ljubljane ima svoje prostore prav poseben muzej – Muzej bančništva – Bankarium. V zgradbi, v kateri od leta 1905 neprekinjeno posluje najstarejša slovenska delujoča bančna poslovalnica, je prikazana bančna dediščina – vse od njenih začetkov s Kranjsko hranilnico do danes. V vaseh med Škofjo Loko in Kranjem so iz konjske žime 400 let izdelovali barvita dna za sita, ki so jih izvažali po vsem svetu. To staro obrt, ki je že povsem izumrla, danes spet oživljajo. Jama pod Babjim zobom je ena najstarejših v Sloveniji. Leži pod istoimensko skalno škrbino, na tisoč metrih nadmorske višine, in je zato težje dostopna. Krasijo jo lepe kapniške tvorbe, med njimi veliki kalcitni kristali in polžasto zaviti kapniki helektiti, ki so v Sloveniji, pa tudi drugod, zelo redki.
V vaseh med Škofjo Loko in Kranjem so iz konjske žime 400 let izdelovali barvita dna za sita, ki so jih izvažali po vsem svetu. To staro obrt, ki je že povsem izumrla, danes spet oživljajo.
V zgradbi, v kateri od leta 1905 neprekinjeno posluje najstarejša slovenska delujoča bančna poslovalnica, je prikazana bančna dediščina – vse od njenih začetkov s Kranjsko hranilnico do danes.
Rokodelec in umetnik Ivan Najger najde ves svoj navdih in material za svoje lesene izdelke nenavadnih oblik v naravi – v notranjskih gozdovih pri Cerknici.
Oblikovalka Eva Kancler je našla svoj ustvarjalni izraz v lesenih hiškah za punčke.
Prvi del oddaje namenjamo ekološkemu kmetijstvu. Obiskali smo ekološko kmetijo Zabukovec v Gabrijelah pri Sevnici, kjer se ukvarjajo z rejo pitovnega goveda. Zgradili so tudi zelo sodoben hlev. Z dr. Martino Bavec se pogovarjamo o ekološkem kmetijstvu v novem programskem obdobju SKP. V nadaljevanju opozorimo na uporabo varnostnega pasu v traktorjih. Predstavimo tudi pomen in delo Hmeljarskega inštituta v Žalcu, ki je v lanskem letu obeležil visok jubilej.
Tako kot v avtomobilu, tudi v traktorju uporaba varnostnega pasu prepreči, da bi v primeru nesreče voznik padel iz kabine pod traktor, priključni stroj ali priklopnik. Velika večina voznikov traktorjev varnostnega pasu med vožnjo ali pri delu še vedno ne uporablja tudi, če je v traktorju nameščen.
Gostja dr. Martina Bavec, FKBV, UM. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s sedežem v Žalcu, je lani praznoval 70 let delovanja. Vsa leta skrbi za znanstveni in tehnološki razvoj slovenskega hmeljarstva in je vzorčen primer prenosa znanja in raziskav, ki so ciljno naravnane. Glavna naloga inštituta pa je žlahtnjenje sort hmelja.
Okoli 20 odstotkov obdelovalnih površin v Sloveniji je namenjenih ekološki pridelavi. Delež kmetij, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem pa je s 4 odstotki še zmeraj pod evropskim povprečjem. Med panogami je seveda največ živinorejskih kmetij. Naša ekipa je obiskala ekološko kmetijo Zabukovec iz Gabrijel pri Krmelju v občini Sevnica, ki ekološko kmetujejo že skoraj 20 let.
INVENTURA SEMEN IN KALILNI TEST Januarja naši zeleni prsti še počivajo, ča pa nas klub temu nekoliko srbijo, lahko že zdaj pripravimo setvene načrte in naredimo inventuro semen. Pri tem pregledamo, katero in koliko staro seme imamo doma. NAREDIMO JABOLČNI KIS Primož Dececco pripravlja jabolčni kis tako, kot je to počel njegov oče. Jabolka natolče, jih pusti pokrita tri tedne, nato nanje nalije vodo. Po treh mesecih dobi mladi, po pol leta pa "ta pravi" kis. ZIMSKA OSKRBA PELARGONIJ Pelargonije so med najbolj priljubljenim sezonskim cvetjem. Pogosto jih prezimujemo. Kako jih oskrbovati in koliko jih zalivati pozimi, svetuje Sebastjan Lipar.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Neveljaven email naslov
