Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo se v Slovenskem magazinu posvetili enemu največjih naravnih bogastev, ki nas obdaja na vsakem koraku – lesu. Kako pomemben je za vse nas, za naše življenje in okolje, ki nas obdaja, vsako leto prikaže zelo obiskana prireditev Čar lesa. Les je pomembno zaznamoval in spremenil tudi življenjsko pot oblikovalca in izdelovalca unikatnega pohištva Jana Miheliča, ki ga bolj kot nov les privlačijo kosi starega in že odsluženega lesa. Clicques so izvirne in barvite majhne lesene skulpture ustvarjalcev Žive Voga in Saša Rojaka. Obenem so dekorativne igrače in igrive dekoracije za dom. Tudi Aleš Erman je zapisal svoje življenje lesu. Izdelovalec vrhunskih unikatnih glasbil, izdelanih povsem ročno pri svojem delu uporablja le najboljši visokokakovostni les. Kitare pa si iz lesa sam izdeluje tudi študent slikarstva ljubljanske Likovne akademije Samo Pivač, ki pod umetniškim imenom Samuel Blues navdušuje z avtorsko glasbo.
»Znanstvenik ne študira narave, ker je to koristno, temveč jo študira, ker v tem uživa, uživa pa zato, ker je narava lepa.« (H. Poincaré) In tako doživlja naravo tudi uspešen gorski tekač Luka Kovačič.
Z vodo in rodovitno prstjo skop Kras je vedno imel na pretek kamenja, ki so ga ljudje že v prazgodovini uporabljali za gradnjo bivališč. Kamen je obstal in še danes tvori nezamenljivo kraško kulturno krajino. Zdenko Kalin je bil priznan in priljubljen profesor za kiparstvo na ljubljanski Likovni akademiji. Njegov znameniti Deček s piščalko oziroma Pastirček je prepoznavni simbol RTV Slovenija. Oblikovalec Dušan Grobovšek že trideset let ustvarja na področju vizualnih komunikacij in produktnega oblikovanja. V zadnjem času se ukvarja s kompleksnimi oblikovalskimi nalogami v okviru svojega studia Idejološka ordinacija. Štimance so glinene posode, vzidane v stene večinoma srednjeveških cerkva. V stari samostanski cerkvi v Pleterjah je izkušnja petja in poslušanja glasbe res izjemna. Gorski tekač Luka Kovačič si v naravi postavlja in premaguje ekstremne izzive, pri tem pa občuduje njen svet, njeno divjino, najbolj pa visoke gore.
V stari samostanski cerkvi v Pleterjah je izkušnja petja in poslušanja glasbe izjemna. Raziskovalec srednjeveške glasbe Janez Jocif poskuša razvozlati skrivnosti srednjeveških gradbenih mojstrov.
Oblikovalec, ki ustvarja na področju vizualnih komunikacij in produktnega oblikovanja, v zadnjem času pa se posveča kompleksnim oblikovalskim nalogam v okviru svojega studia Idejološka ordinacija.
Akademski kipar Zdenko Kalin je bil priznan in priljubljen profesor za kiparstvo na ljubljanski Likovni akademiji. Ustvaril je tudi znamenitega Dečka s piščalko.
Z vodo in rodovitno prstjo skop Kras je vedno imel na pretek kamenja, ki so ga ljudje že v prazgodovini uporabljali za gradnjo bivališč.
Podobe arhitektke in slikarke Mojce Fo so zgovorne že same po sebi. Njeni upodobljeni liki ne potrebujejo besed, da jih spoznamo. Svet, v katerega umešča svoje pravljične like, je poln fantazij, čudežev skrivnosti in arhetipskega. Domžalski slamniki so bili pred stoletjem zelo poznan modni dodatek na policah pariških butikov, ki pa so žal s pohodom umetnih meterialov padli v pozabo. Oblikovalka Ana Cajhen, se je odločila za njihovo obuditev – za izdelavo sodobnih slamnikov na star, tradicionalen način. Cerkev sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku velja za enega od biserov slovenske poznobaročne arhitekture. Prisluhnili smo zgodbi o tem, kako je na predalpskem gričevju zrasla očarljiva cerkev z odličnostjo velemestnih stolnic in hkrati ostala priljubljena romarska pot. Območje med Okro in Albijsko goro, kot so gori Snežnik in Nanos omenjali grški in rimski pisci, je že v prazgodovinskih časih veljalo za najnižji alpski prehod iz Panonije na severni Jadran. Na tamkajšnjem Taborskem grebenu so nastala številna prazgodovinska gradišča. Tartufe so v preteklosti imenovali za hrano bogov. Še vedno veljajo za naravni afrodiziak, zato se jim tudi danes pripisuje čudežna moč, na katero prisegajo številne znane osebe. Slovenija je ena od štirih evropskih držav, v katerih se nabirajo ti sloviti gomolji – tartufi.
Tartufi veljajo za kulinarični biser, njihovo nabiranje pa je pravo doživetje.
Območje med Okro in Albijsko goro je že v prazgodovinskih časih veljalo za najnižji alpski prehod iz Panonije na severni Jadran.
Cerkev Sv.Ane v Tunjicah pri Kamniku štejemo med bisere slovenske poznobaročne arhitekture.
Oblikovalka Ana Cajhen se je odločila za izdelavo moderih slamnikov na star tradicionalen način.
Ilusracije arhitektke, slikarke in ilustratorke Mojce Fo veljajo za pravljice že same po sebi.
Tokrat nas je pot najprej pripeljala na Ptujsko polje. Obiskali smo 300 let staro znamenito Dominkovo domačijo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu. Časovna dimenzija se odseva tudi v ustvarjanju prepoznavne akademske slikarke, pripadnice najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov Helene Tahir. Preteklosti pa je zavezana tudi Martina Obid Mlakar – akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. V starem mestnem jedru Ljubljane oblikuje unikaten nakit iz žlahtnih kovin. Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož. Lov na trenutke in odsev časa se zrcali tudi v fotografijak Jaka Ivančiča. Po izboru National Geographica se je s fotografijo Blejskega jezera med dva milijona prispelimi fotografijami z vsega sveta uvrstil na prvo mesto najlepših pokrajinskih fotografij za leto 2018.
V Slovenskem magazinu tokrat predstavljamo akademskega slikarja in kiparja Jožeta Šubica, čigar likovni svet je večplasten, ves čas prežet s fantazijo in asociacijo. V letošnjem letu mu je podelila nagrado za življenjsko delo Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov. Umetniški izraz Katjuše Kovačič pa je zaznamovan s telesom. Priznana akrobatka, plesalka, capoeiristka, igralka in performerka se lahko pohvali z bogatim opusom samostojnih predstav. Vipavska dolina je znana po močni burji, ki ljudem v tem delu Slovenije že od nekdaj določa način gradnje objektov.Vipavski arhitekt Marko Lavrenčič je prav tu in na širšem Primorskem ustvaril nekaj izrednih arhitekturnih stvaritev, privlačnih očem in kljubovalnim burji. Nedaleč od Vipave je Izola. Staro ribiško, obmorsko in arhitekturno privlačno mestece je znano tudi po svojem temperamentnem in romantičnem utripu. Tega soustvarja tudi Plac Izolanov, prizorišče različnih kulturnih dogodkov. Slovenija velja za zibelko kraških pojavov. Podzemne jame in brezna so najbolj prepoznavna naravna vrednota, obenem pa tudi izjemno občutljiv del narave, kjer živi kar nekaj zanimivih živali.
Nad Žovneškim jezerom pri Braslovčah se na vzpetini bohoti eden najstarejših slovenskih gradov - Grad Žovnek. Za njegovimi obnovljenimi ruševinami se je v davni preteklosti odvijala prava ljubezenska zgodba. Nedaleč od gradu Žovnek pa je zrastel popolnoma nov stolp. Na Rogli, v osrčju pohorskih gozdov, se na vrhu 37m visokega stolpa zaključi slikovita Pot med krošnjami. Gozd in drevesa pa so pomemben likovni svet akademske slikarke Tine Dobrajc. Prepetanje tradicije s sodobnostjo uveljavljena slikarka mlajše generacije slovenskih umetnikov pogosto izraža prav z gozdom. Narava, vesolje in življenje v harmoniji s sočlovekom je vodilo umetnika Radovana Gregorčiča. V mladosti ga je najbolj pritegnila svetloba, tako je ustvaril bogato zbirko unikatnih svetil. Raziskovanje vesolja pa ga je privedlo do steklo – keramičnih in kamnitih skulptur. Kmalu bo v naših domovih zadišalo po praznikih. Potica velja za eno najbolj znamenitih slovenskih jedi. Prav posebna je Podbreška potica z nadevom iz suhih jabolčnih ali hruškovih krhljev.
V Slovenskem magazinu tokrat predstavljamo eno vidnejših slovenskih sodobnih umetnic, prepoznano tudi v tujini -Meto Grgurevič. Ustvarja nenavadne ali nefunkcionalne mehanizme in kinetične sisteme, ki na videz delujejo kot romantični in arhaični stroji, obenem pa so tudi umetniške skulpture. Ljudje se že od nekdaj oziramo v nebo in se sprašujemo, kaj je tam zgoraj, koliko zvezd je na nebu, kako veliko je vesolje in kako je nastalo. Astrofizičarka dr. Andreja Gomboc pa se je odločila, da bo odgovore tudi poiskala. Reka Mura je reka treh držav, ki se na svoji 438 kilometrov dolgi poti od izvira v avstrijskih Turah pa do izliva v reko Dravo iz divje, visokogorske hudourniške reke, postopoma spremeni v nižinsko. In kot vsaka reka je tudi Mura prebivalcem ob strugi vzbujala strah in spoštovanje pa tudi ljubezen. Zgodovina Frančiškanskega samostana Novo mesto sega več kot 500 let v preteklost. Njegova knjižnica skriva izjemno zapuščino znanja. Več kot 30 inkunabul in 20.000 knjižnih enot pokriva različna znanstvena področja. Knjižnica spada med najbolj raziskane samostanske knjižnice. Na preteklost pa nas spominjajo tudi številni gradovi in dvorci, s katerimi je prepredena Slovenija. Za nekaterimi ni ostala niti sled, veliko jih je v razvalinah, vse več pa je lepo obnovljenih. Med njimi je tudi eden najstarejših v Sloveniji – grad Rajhenburg pri Brestanici na vzhodu države.
V Slovenskem magazinu najprej predstavljamo akademsko slikarko Mileno Usenik. Njen življenjepis je zelo zanimiv. Bila je priznana atletinja, prvakinja v metanju krogle, dvakrat se je udeležila olimpijskih iger. Nato se je posvetila študiju slikarstva. Velja za pionirko pop arta v Sloveniji. Vstopili smo v divjo Pokljuško sotesko, kjer so bujno rastlinje, mogočen gozd, naravni mostovi in jame ter strme stene pravo doživetje za obiskovalca. Neokrnjenost soteske pa je še dodaten velik čar te umetnine, ki jo je ustvarila narava. Neokrnjena narava privlači tudi krajinsko arhitektko dr. Ano Kučan, ki s svojim Studiem AKKA ustvarja zelo raznolike projekte – od velikih športnih objektov pa do zasebnih vrtov, otroških igrišč in vrtcev. Arhitektura nas je nato pripeljala v Kamnik. Bogato srednjeveško mesto velja za eno najlepših in najstarejših Sloveniji. Danes njegova vloga ni več tako pomembna, kot je bila v zgodovini, se pa mesto ponaša s številnimi kulturnozgodovinskimi znamenitostmi. Nedaleč od Kamnika je med hribovjem ujet majhen miren kraj Gornji Grad. V njem je izjemen kulturnozgodovinski spomenik – mogočna župnijska cerkev, ki ima najvišjo kupolo in je po prostornini največja slovenska cerkev.
600 kilometrov dolga Slovenska planinska pot preči vse najvišje vrhove – tudi Triglav. Večina ljudi, ki jo osvoji v celoti, za to porabi več let. Gorskemu tekaču Marjanu Zupančiču pa je uspelo v 6 dneh, 12 urah in 58 minutah. Dolina reke Radovne velja za eno najlepših slovenskih alpskih dolin. Razprostira se med dvema visokima planotama – Mežaklo in Pokljuko. Poleg čudovitih naravnih kotičkov se tu skrivajo številne zanimivosti iz preteklosti. Biolog prof. dr. Davorin Tome proučuje naravo kot raziskovalec, širši javnosti pa jo približa tudi z izjemnimi naravoslovnimi fotografijami. Muzeji Bele krajine pletejo bogate zgodbe njene naravne in kulturne zapuščine. Hranijo spomin na življenje te regije in njene vloge v širšem slovenskem prostoru. Fotograf Jošt Franko v središče svojega zanimanja postavlja zgodbe ljudi. Že pri 16 letih je prejel za svoje delo pomembno nagrado, danes pa objavlja v vseh pomembnejših domačih in tujih revijah. Njegove fotografije so bile razstavljene že po vsem svetu.
Anže Kopitar je najboljši slovenski hokejist. Leta 2006 je kot prvi slovenski igralec hokeja zaigral v severnoameriški profesionalni hokejski ligi NHL. Deset let pozneje je postal kapetan slovitega moštva Kingsov. Športni zvezdnik pa se vsako poletje vrne v rodno Slovenijo. Ladjica pletna velja za pomembno znamenitost Bleda. Vsako leto prepelje na otok na tisoče turistov. Pletnarji so domačini in pletnarjenje gre iz roda v rod ‒ oče prepusti sinu obrt in leseno pletno, dokler si ta ne omisli svoje. Boris Čok prihaja iz vasi Lokve ob slovensko-italijanski meji. Je potomec kamnosekov in pastirjev, od katerih je podedoval tudi ljubezen do kamna in ljudskega izročila. Danes skrbi za ohranjanje dediščine kraške suhozidne gradnje. Bil je celo mentor angleškemu kraljevemu mojstru za suhogradnjo. Uršljo goro je mogoče videti s prav vseh koncev slovenske Koroške, zato ji pravijo tudi hišna gora Korošcev. Korošci ji rečejo kar Urška. Vrh Uršlje gore je eden najbolj obiskanih v Sloveniji, saj razkriva številne zanimivosti in ponuja čudovite razglede. Boris Mihalj je zelo zanimiva in kompleksna osebnost. Je gledališki igralec, kipar in slikar ter tudi aktiven državljan, ki poskuša nagovoriti politiko v dobro kulture. Je dvojni doktor humanističnih ved, trenutno pa pripravlja še tretji doktorat znanosti.
Neveljaven email naslov
