"Hvaležni smo lahko, ker se je naše gospodarstvo pretekla leta dobro upravljalo in so naše gospodarske razmere trenutno dobre," je dejala Merklova v pogovoru za nemški časopis Bild, ki bo objavljen v ponedeljek.

Na vprašanje, ali zastavi svojo besedo, da ne bo zviševanja davkov v povezavi z begunsko krizo, je nemška kanclerka odvrnila: "Da, zagotovo."

V soboto je nemški časopis Süddeutsche Zeitung poročal, da se nemška vlada in Evropska komisija pogovarjata o možnosti uvedbe posebnega solidarnostnega davka Evropske unije, ki bi bil namenjen pomoči v najhujši begunski krizi v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Časopis je poročal, da bi lahko omenjeni davek uvedli v obliki posebnega davka na bencin ali morda kot višji prometni davek. Sredstva bi šla neposredno v proračun EU-ja.

Predstavniki v Berlinu in Bruslju so že v soboto zanikali navedbe v časopisu. Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je ob tem zatrdil, da si ne želijo višjih davkov ne v Nemčiji ne v celotnem EU-ju.

Milijon prebežnikov
Zaradi liberalne azilne politike in ugodnosti za prosilce za azil je Nemčija ciljna država za številne ljudi, ki bežijo s kriznih žarišč na Bližnjem vzhodu, in drugih ekonomskih migrantov.

Nemški podkancler Sigmar Gabriel je v nedeljo dejal, da bi lahko Nemčija letos sprejela več kot milijon prebežnikov.

Merklova je priznala, da "napačne spodbude" privlačijo prebežnike pri izkoriščanju sistema socialnega varstva v Nemčiji. Kot je dejala, se zaveda, da je žepnina, ki jo dobivajo begunci od nemške vlade, visoka za evropske standarde, saj je ta v državah, kot sta Nizozemska in Luksemburg, znatno nižja.

Po njenih besedah begunci v sprejemnih centrih večine ugodnosti v prihodnosti ne bi smeli prejemati v denarju. Ob tem je še povedala, da bo novi zakon ugodnosti znižal na minimum za preživetje, če bodo prosilcu zavrnili prošnjo za azil.