Devet milijonov evrov vredna tožba zaradi oškodovanja Merkurja je bila vložena tudi proti Kordežu, ki pa nanjo ni odgovoril, zato mu je sodišče že lani naložilo plačilo odškodnine. Foto: BoBo
Devet milijonov evrov vredna tožba zaradi oškodovanja Merkurja je bila vložena tudi proti Kordežu, ki pa nanjo ni odgovoril, zato mu je sodišče že lani naložilo plačilo odškodnine. Foto: BoBo

Devet milijonov evrov vredna tožba zaradi oškodovanja Merkurja je bila vložena tudi proti Kordežu, ki pa nanjo ni odgovoril, zato mu je sodišče že lani naložilo plačilo odškodnine. Merkur je ne more izterjati, zato se nadaljuje tožba proti preostalim nekdanjih vodilnim uslužbencem.

Ti so podali predlog poravnave, vendar ponujena odškodnina za stečajno upraviteljico Merkurja Simono Goriup ni bila sprejemljiva. Tako se je sojenje na gospodarskem oddelku kranjskega okrožnega sodišča nadaljevalo z zaslišanjem toženih, ki so zatrdili, da s sporno preprodajo trgovskega centra na Primskovem niso bili seznanjeni.

Goran Čelesnik, ki je bil do marca 2010 pristojen za komercialno področje, je izpostavil, da je imel omejena finančna pooblastila in da za preprodaje ni vedel, saj se o tem niso pogovarjali na sejah uprave. Finančno in računovodsko področje je bilo po njegovih besedah popolnoma v domeni Kordeža, ki je kot predsednik uprave imel neomejena pooblastila.

Kordež je veljal za kult
Kordež je po njegovih besedah v Merkurju veljal za kult oziroma za boga. Tudi lastninsko preoblikovanje kranjske družbe je bilo popolnoma v njegovih rokah, kdor se z njegovo odločitvijo ne bi strinjal in bi se mu zoperstavil, pa bi moral Merkur zapustiti.

Milan Jelovčan, ki se je v upravi ukvarjal z informatiko in organizacijo, je povedal podobno. Izpostavil je, da vsebine spornega posla ni poznal, je pa namesto Kordeža podpisoval nekatere dokumente, ki so jih pripravili pravniki, zato jim je popolnoma zaupal, medtem ko jih sam ni mogel preverjati.

Vsebine spornega posla ni poznal, z njo pa se je seznanil šele na sojenju. Enako sta zatrdila nekdanja člana nadzornega sveta Merkurja Branko Dernovšek in Jakob Piskernik, saj spornega posla nadzorniki na svojih sejah niso obravnavali.

Tudi nadzorniki nimajo pojma
Piskernik je bil dolgoletni direktor Merkurja, ki je nakelsko podjetje vodil vse do upokojitve leta 1998, pozneje pa bil še član nadzornega svetal. "Ko sem izvedel za stvari, ki so v obravnavi, me je to zelo prizadelo in še danes to težko prenašam," je dejal.

Dernovšek, ki je bil kot predsednik sveta delavcev član nadzornega sveta, je poudaril, da s postopki ni bil seznanjen. "O tem spornem poslu dobesedno nisem imel pojma," je zatrdil in dodal, da je v času svojega mandata v roke prejemal le konsolidirana letna poročila, v katerih so bila zagotovila, da ni bilo nikakršnih spornih poslov.

Na podlagi pričanja Dernovška in Piskernika ter drugih dokazov je sodnik Aleksander Urankar danes sklenil, da bo o tožbenem zahtevku zoper njiju že lahko odločil in podal pisno sodbo. Glede na to odločitev in zavrnitev predlogov o nadaljnjih zaslišanjih je mogoče sklepati, da bo sodnik oba nekdanja nadzornika oprostil odgovornosti za oškodovanje Merkurja.

Zoper Čelesnika in Jelovčana ter nekdanjo nadzornico Marto Bertoncelj pa se bo sojenje nadaljevalo 2. decembra, ko bo poleg nekaterih drugih prič zaslišan tudi Kordež.