Marko Jaklič trdi, da si s soprogo skušata razdeliti skupno premoženje. Foto: BoBo
Marko Jaklič trdi, da si s soprogo skušata razdeliti skupno premoženje. Foto: BoBo
Marko Jaklič ni želel razkriti svojega premoženja protikorupcijski komisiji. Foto: BoBo
Črna gradnja Marka Jakliča
Jaklič se je osem let na različne načine trudil, da mu ne bi porušili črne gradnje nad Polhovim Gradcem. Z novim občinskim prostorskim načrtom pa jo bo, kot kaže, lahko legaliziral. Foto: MMC RTV SLO
Nepremičninski manevri Marka Jakliča

Postopek obravnave Jakličeve pobude je bil po zagotovilih občine ves čas pregleden, sama pobuda za spremembo namenske rabe Jakličevih parcel pa je bila podana že 28. februarja 2006 in dopolnjena 13. aprila 2007.
"Jaklič ni bil v nobenem privilegiranem položaju, da bi njegovo pobudo obravnavali kako drugače kot vse ostale," je zagotovil Setnikar. Občina Dobrova-Polhov Gradec je 10. julija namreč sprejela spremembe občinskega prostorskega načrta. Prejeli so 490 pobud za spremembe prostorskega akta, vsaj delno so upoštevali 48 odstotkov vseh pobud, so pojasnili.

Poudarjajo, da so želeli z novim prostorskim načrtom predvsem zadovoljiti razvojne in življenjske potrebe občanov, brez da bi s tem prišlo do nepotrebnih širitev stavbnih zemljišč za namen organizirane in večstanovanjske gradnje.

KPK: Jaklič premoženja ni prijavil
S komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pa so danes sporočili, da je bil Jaklič je med opravljanjem te funkcije zavezanec za nadzor nad premoženjskim stanjem. Svojega premoženjskega stanja pa nikoli ni sporočil KPK-ju, so zapisali.

KPK je tako zaradi medijskega zanimanja glede premoženja Jakliča pojasnila, da bi moral svoje premoženje komisiji, prvič prijaviti v 75 dneh po uveljavitvi zakona v letu 2010, pozneje v celoti na elektronskem obrazcu do 31. 1. 2012 in nazadnje v mesecu dni po prenehanju funkcije direktorja Lekarne Ljubljana, torej do konca aprila 2013.

Tega ni storil, čeprav so ga pozivali. Jaklič po navedbah KPK-ja ni dvigoval pošte, zato mu je bila pošiljka na koncu puščena v hišnem predalčniku in je nastopila fikcija (domneva) vročitve. Kljub temu ni odgovoril na poziv in do izteka roka KPK-ju ni sporočil premoženjskega stanja.

KPK bo zato še naprej vodil prekrškovne postopke zaradi opustitve prijave premoženjskega stanja, kjer so za to izpolnjeni pogoji. Zaradi Jakličevega neodzivanja pa so uradu za preprečevanje pranja denarja in Dursu podali pobudo, naj ugotovita njegovo dejansko premoženje in podatke posredujeta KPK-ju, da bo lahko vodil izvajanje svojih pristojnosti.

Soproga naj bi postala lastnica vseh slovenskih nepremičnin
Po pisanju Dnevnika je Marko Jaklič, ki ga nekdanji delodajalec, zdravstvena zavarovalnica Vzajemna, zaradi naročanja nepotrebnih storitev in oškodovanja družbe toži za več milijonov evrov, očitno obupal nad zemljiškim dolgom kot orodjem za zaščito premoženja, s katerimi so številni slovenski menedžerji zavarovali svoje nepremičnine pred rubežem in odvzemom.

Zaradi možnosti zlorab pa so napovedane zakonske spremembe, s katerimi bi razkrili imetnika zemljiškega pisma v upravnem postopku. Prvi upnik je zdaj anonimen, v prihodnje pa bo moral dokazovati obstoj terjatve, sicer mu bo ta pravica ugasnila.

Jaklič je namreč že aprila 2011 na svoje slovenske nepremičnine vknjižil 1,2 milijona evrov zemljiškega dolga, ki bo zapadel konec leta 2023. Če bi se morebiti znašle na dražbi, bi bil z izkupičkom najprej poplačan imetnik zemljiškega pisma, katerega identiteta je zaradi anonimnosti neznana.

Nekdanji direktor Lekarne Ljubljana se je zdaj odločil, da bo slovenske nepremičnine prepisal na svojo soprogo, izredno profesorico na fakulteti za družbene vede v Ljubljani, Andrejo Jaklič, in nanjo vpisal pravico do brezplačnega dosmrtnega užitka ter prepoved odtujitve in obremenitve. Na podlagi tega pa bo lahko te nepremičnine nemoteno uporabljal.

Jaklič je za Dnevnik razložil, da gre pri tem za razdelitev skupnega premoženja, ki sta ga ustvarila skupaj s soprogo. "Kar je bilo pridobljeno v Sloveniji, je njeno, kar je v tujini, pa moje," je pojasnil Jaklič.

Prepisane nepremičnine vredne več kot milijon
Na Andrejo Jaklič naj bi bile, če bo temu ugodilo sodišče, prepisane hiša na Vrhovcih, ki je po podatkih Gursa vredna več kot pol milijona evrov, tudi na črno zgrajena hiša z bazenom v Selu nad Polhovim Gradcem ter kmetija s senikom v Setniku. Posestvom tudi pripada več kot 33 hektarjev zemljišč, predvsem gozdov. Skupaj z nekaj zemljišči na vzhodu Ljubljane je ocenjena vrednost prepisanega premoženja več kot milijon evrov.

Jaklič naj bi imel v lasti tudi več vil na hrvaški obali, tudi prek svojega zagrebškega podjetja M-Kontakt. Po neuradnih ugotovitvah kriminalistov pa naj bi se v to podjetje prelilo 300.000 evrov iz poslov družbe S & T Slovenija z Vzajemno. Zaradi tega proti njemu poteka tudi kazenski postopek.

Jakličeve slovenske nepremičnine kljub prepisu ne bodo popolnoma varne pred upniki, saj bodo lahko ti izpodbijali prenos lastništva. Dokazati bodo morali, da sta Jakličeva to storila z namenom oškodovanja upnikov.

Jaklič: Preneha naj se ovirati razvoj podeželja
Marko Jaklič se je odzval na poročanje medijev o legalizaciji njegove črne gradnje in vse pozval, naj "končno prenehajo oteževati razvoj podeželja". Razložil je, da je na posestvu le obnovil 150 let staro gorsko kmetijo, ki bi se drugače podrla, saj se je streha že sesula vase.

"Javno sprašujem vse odgovorne in medije, ali bi bilo to v redu," je zapisal v sporočilu medijem in dodal, da glede na to, koliko časa traja vse skupaj, bi bilo očitno bolje, da bi se kmetija podrla. "To je mogoče le v Sloveniji, V Avstriji bi za obnovo gorske kmetije dobil 50 odstotkov nepovratnih sredstev," je ugotavljal Jaklič.

Legalizacija črne gradnje
Jakličeva hiša z bazenom na Selu nad Polhovim Gradcem po poročanju Žurnala morda kmalu ne bo več črna gradnja. Občina Dobrova - Polhov Gradec je namreč s spremembami občinskega prostorskega načrta, ki ga je sprejela 10. julija, spremenila namembnost parcel na Jakličevem posestvu. Tako naj bi mu dala pravno podlago, da legalizira na črno zgrajene objekte na svojem posestvu.

Pri občinskem prostorskem načrtu gre za dokument, ki določa, ali naj se gradi in kaj se na posamezni parceli lahko gradi. Upravna enota pa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja le preveri, ali je nameravana gradnja skladna s tem načrtom in drugimi predpisi. Jaklič je že pojasnil, da pričakuje, da bo čim prej dobil gradbeno dovoljenje.

Nepremičninski manevri Marka Jakliča