Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so povedali, da je bil v zadevi za 7. januar razpisan narok, ki pa ga je sodišče preklicalo, saj je o tožbi odločilo s sklepom z dne 2. januarja 2014.
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so povedali, da je bil v zadevi za 7. januar razpisan narok, ki pa ga je sodišče preklicalo, saj je o tožbi odločilo s sklepom z dne 2. januarja 2014. "Ker v spisu še ni povratnic pravdnih strank o prejemu sklepa, javnosti o vsebini sklepa še ne moremo obveščati," so dodali. Foto: Timotej Semenič

Za te dni je bil na Okrožnem sodišču v Ljubljani napovedan začetek sojenja v zadevi mariborski radarji, a je sodišče narok preklicalo. "Ker je, kot smo izvedeli, državna tožba bila zavržena, bo Mestna občina Maribor sama vložila tožbeni zahtevek na sodišče in z vsemi svojimi argumenti uveljavljala ničnost pogodbe," so nato povedali na mariborski občini.

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so povedali, da je bil v zadevi za 7. januar razpisan narok, ki pa ga je sodišče preklicalo, saj je o tožbi odločilo s sklepom z dne 2. januarja 2014. "Ker v spisu še ni povratnic pravdnih strank o prejemu sklepa, javnosti o vsebini sklepa še ne moremo obveščati," so dodali.

Tožbo je vložilo državno pravobranilstvo s pomočjo KPK-ja
Gre za tožbo za ugotovitev ničnosti 30 milijonov evrov vredne koncesijske pogodbe med mariborsko občino in podjetjem Iskra Sistemi, po kateri naj bi podjetje v štirih letih posodobilo dotrajan sistem semaforjev v mestu, pri tem pa bi se del plačanih kazni od novopostavljenih radarjev stekal na račun podjetja.

Tožbo je na Okrožno sodišče v Ljubljani spomladi lani vložilo državno pravobranilstvo s pomočjo KPK-ja, ki je v omenjenem javno-zasebnem partnerstvu našlo znake korupcije.

Plačilnih nalogov ni bilo
Prve radarje so v Mariboru postavili oktobra 2012 in v samo prvih 36 urah ugotovili 5.000 prekoračitev hitrosti, za katere so bile predvidene kazni od 40 do 1.200 evrov. A plačilnih nalogov niso izdali, saj so bili že nekaj dni pozneje številni radarji že uničeni, v mestu pa so se zvrstili množični protesti, ki so nazadnje vodili do odstopa takratnega župana Franca Kanglerja, ki je bil tisti, ki je s podjetjem pogodbo o radarjih tudi podpisal.

Po izvolitvi novega župana Andreja Fištravca spomladi lani je Iskra Sistemi zaradi izostalih plačil prekinila pogodbo z občino, Fištravec pa je dal radarje izklopiti.