EU in Velika Britanija imata različne poglede na prehodno obdobje po brexitu. Britanci naj bi si želeli časovno odprtega prehodnega obdobja, EU pa želi to fazo končati v najkrajšem času. Foto: EPA
EU in Velika Britanija imata različne poglede na prehodno obdobje po brexitu. Britanci naj bi si želeli časovno odprtega prehodnega obdobja, EU pa želi to fazo končati v najkrajšem času. Foto: EPA
Michael Barnier
Glavni pogajalec EU-ja opozarja, da pogajanja potekajo prepočasi in da so britanske zahteve "čista iluzija". Foto: Reuters
Bruselj
Ministri za evropske zadeve so v Bruslju pregledali stanje v pogajanjih o brexitu. Foto: Reuters

Ministri EU-ja za evropske zadeve so na sestanku brez Velike Britanije pregledali stanje v pogajanjih o brexitu, potem ko na prejšnjem pogajalskem krogu pred dvema tednoma ni bilo bistvenega napredka.

Glede prihodnjih odnosov med Unijo in Veliko Britanijo se je Barnier pridružil ocenam, da so trenutno znana britanska stališča glede tega iluzija.

Na zasedanju ministrov je predstavil osnutek izstopnega sporazuma, ki ga bo v sredo obravnaval kolegij Evropske komisije. V njem 120 strani in 168 členov pokriva tri prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku - ter tudi prehodno obdobje.

Načelni dogovor o treh prednostnih ločitvenih vprašanjih sta strani dosegli decembra lani, a ga je treba še prenesti v pravno besedilo. Osnutek pravnega besedila o prehodnem obdobju je komisija objavila pred nekaj tedni. Vse to je zdaj združeno v osnutek ločitvenega oziroma izstopnega sporazuma.

Nesoglasja glede prehodnega obdobja
Barnier je ob tem znova opozoril na bistvena nesoglasja v povezavi s prehodnim obdobjem, ki še vedno obstajajo, na primer glede trajanja tega obdobja, glede obravnave državljanov, ki pridejo na Otok pred ali med tem obdobjem, ter glede možnosti Britanije, da nasprotuje novi zakonodaji, ki se bo sprejemala v tem obdobju.

EU želi kratko in časovno omejeno prehodno obdobje, torej obdobje od izstopa Britanije do uveljavitve novega sporazuma o odnosih med stranema. V pogajalskih izhodiščih ga je omejila na konec decembra 2020, ker to sovpada s koncem sedanjega večletnega proračuna Unije.

Britanska premierka Theresa May je pred meseci izrazila željo, da bi prehodno obdobje trajalo približno dve leti, a glede na nedavno britansko vladno gradivo naj bi bilo to obdobje časovno neomejeno. "Zdi se, da želi Britanija ohraniti časovno odprto prehodno obdobje, kar ni mogoče," je opozoril glavni pogajalec EU-ja.

Britanski načrti "čista iluzija"
Barnier je podprl oceno predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, da so trenutno znani britanski načrti za odnose z Unijo po brexitu, ki naj bi po bruseljskem tolmačenju temeljili na načelu prebiranja najboljšega z notranjega trga, "čista iluzija". "Združeno kraljestvo ve, kakšna so pravila, saj jih je preteklih 40 let pomagalo oblikovati," je ob tem pripomnil.

Tusk je prejšnji petek tudi opozoril, da bo EU marca objavil izhodišča za pogajanja o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom, tudi če britanska stran ne bo pripravljena. Unija sicer čaka na petkov govor britanske premierke Therese May, ki naj bi podrobneje opredelila britanska stališča do prihodnjih odnosov.

Britanska vlada naj bi si po poročanju britanskih medijev prizadevala za dogovor na podlagi tridelnega pristopa: na nekaterih področjih naj bi spoštovala pravila Unije, na nekaterih bi jih delno spoštovala, na nekaterih pa ta zanjo ne bi veljala. V EU-ju ta pristop odločno zavračajo, saj ni mogoče med pravili delovanja skupnega gospodarskega območja izbrati najugodnejših, manj ugodne pa preprosto zavreči.

Pričakovanja EU-ja od govora Therese May so "razumna in ne previsoka", je dejal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič, ki je v razpravi zastopal Slovenijo. V EU-ju po njegovih besedah ne pričakujejo, da bo Mayeva zelo podrobna.

Jesen se bliža ...
Barnier, ki že vseskozi poziva k jasnejšim britanskim stališčem, je tudi znova opozoril, da čas teče in da se bliža jesen, ko naj bi bil izstopni sporazum dorečen.