Grška vlada ne privoli v zahtevo
Grška vlada ne privoli v zahtevo "trojke", da bi olajšali zaplembo premoženja pri zapadlih posojilih, pri čemer v Atenah želijo vsaj za fizične osebe ohraniti dosedanje mehanizme. Foto: Reuters

V sklopu celotnega tretjega programa pomoči bi morala Grčija prejeti okoli 86 milijard evrov, omenjeni dogovor pa je močno umiril grško krizo, ki je zadnja leta pretresala Evropsko unijo in njeno monetarno unijo.

Ni soglasja o ukrepih v zameno za pomoč
"Mislim, da ne bo dobila zelene luči,"
je pred ponedeljkovim rednim srečanjem finančnih ministrov evrskega območja za AFP dejal eden izmed neimenovanih virov v Bruslju. Pogajalcem naj namreč ne bi uspelo najti skupnega jezika glede ukrepov, ki bi jih morale Atene sprejeti v zameno za izplačilo. Na srečanju se bodo ministri verjetno pretežno ukvarjali prav z Grčijo, ki so ji EU, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad julija odobrili novo pomoč.

Bolj optimističen je bil v torek med obiskom v Atenah evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici, ki je dejal, da bodo kljub številnim odprtim zadevam verjetno dosegli dogovor. "Verjamem, da nam bo uspelo najti kompromis do konca tedna, da bo srečanje evroskupine v ponedeljek uspešno," je bil prepričan Moscovici.

Cipras nasprotuje lažji zaplembi premoženja
Med odprtimi vprašanji med drugim ostajajo zahteve upnikov glede ukrepov za lajšanje zasegov zaplemb pri zapadlih posojilih, da bi banke lažje očistili slabih terjatev. Vlada Aleksisa Ciprasa se temu upira, saj se boji jeznega odgovora ljudstva, ki bi lahko v tem ukrepu prepoznalo še en ukrep za oteževanje življenj že tako ogroženih gospodinjstev. Prvo tranšo pomoči, vredno 13 milijard evrov, je Grčija prejela avgusta, že v oktobru pa je pričakovala izplačilo naslednje, a je prav zaradi odprtih vprašanj ni dobila.