Turški predsednik Erdogan trdi, da ima Turčija že rezervna načrta, če bi propadla pogajanja o vizumski liberalizaciji. Foto: Reuters
Turški predsednik Erdogan trdi, da ima Turčija že rezervna načrta, če bi propadla pogajanja o vizumski liberalizaciji. Foto: Reuters
Miro Cerar
Avstrijsko nasprotovanje nadaljevanja pristopnih pogajanj s Turčijo ni prava pot, je dejal premier Miro Cerar. Foto: BoBo/Borut Živulović
Zastavi EU-ja in Turčije
Ena osrednjih tem na vrhu bo odnos med EU-jem in Turčijo. Foto: Reuters
Tudi v Bruslju o tragediji v Alepu

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta na vrhu v Bruslju poročala o izvajanju dogovorov iz Minska - ker Rusija dogovorov ne uresničuje, je bil poziv k šestmesečnemu podaljšanju gospodarskih sankcij pričakovan.

Voditelji pa so dosegli tudi dogovor o zagotovilih v povezavi s sporazumom o krepitvi vezi med EU-jem in Ukrajino, ki naj bi omogočil ratifikacijo tega sporazuma na Nizozemskem. Ključno zagotovilo je, da sporazum ne vključuje nikakršne zaveze glede članstva Ukrajine v EU-ju.

Nizozemska še ni prižgala zelene luči
To pomeni, da sporazum Ukrajincem ne bi zagotavljal pravice do bivanja ali dela v EU-ju, države članice niso dolžne zagotavljati varnosti ali druge vojaške pomoči Ukrajini, prav tako pa ne predvideva novih finančnih obveznosti do Ukrajine. Sporazum se osredotoča na boj proti korupciji in spoštovanje demokratičnih načel.

Nizozemska je edina članica EU-ja, ki sporazuma z Ukrajino še ni ratificirala, saj so ga Nizozemci aprila na referendumu zavrnili. Nizozemski premier Mark Rutte je dejal, da ne more zagotoviti ratifikacije sporazuma o krepitvi vezi med EU-jem in Ukrajino ter da bi bil neuspeh pri ratifikaciji največje darilo za ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Sporazum ima velik simbolni pomen
Ko je tedanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič konec leta 2013 zavrnil načrtovani podpis sporazuma, so se Ukrajinci odzvali s protesti, ki so sprožili menjavo oblasti in premik države od Rusije k EU-ju.

Sebastian Kurz tokrat spravljivejši
Sicer pa so evropski voditelji na rednem vrhu v Bruslju razpravljali tudi o razmerah v Siriji in migracijah ter odnosu s Turčijo. Pred prihodom na vrh EU-ja je bil danes glede vprašanja pristopnih pogajanj s Turčijo spravljivejši avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ki je poudaril, da blokada ni znamenje moči in da ne sme trajati. Avstrija si mora po njegovih besedah prizadevati za podporo svojemu stališču, če te ni mogoče pridobiti, pa je treba sprejeti realnost.

Slovenski premier Miro Cerar pa je dejal, da mora EU ostati v dialogu s Turčijo in iskati stične točke ter da mora kot partnersko državo zelo jasno opozoriti na evropske demokratične vrednote in pri tem ne sme biti popuščanja.

Erdogan: Imamo načrt B in načrt C
EU in Turčija sta spomladi dosegla dogovor, ki predvideva turško ukrepanje za zmanjšanje prihoda nezakonitih prebežnikov v Evropo v zameno za finančno pomoč, vizumsko liberalizacijo za Turke in oživitev pristopnih pogajanj Unije s Turčijo. Iz instrumenta za begunce v Turčiji je EU letos namenil že 2,2 milijarde evrov pomoči.

Po neuspešnem julijskem državnem udaru v Turčiji pa so se odnosi med stranema zaostrili predvsem zaradi za EU spornih ukrepov turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki po mnenju Bruslja šibijo pravno državo in parlamentarno demokracijo; med njimi so številne aretacije novinarjev, učiteljev in državnih uradnikov, pa tudi zahteva po ponovni uvedbi smrtne kazni.

Erdogan je, medtem ko gosti slovenskega predsednika Boruta Pahorja, dejal, da ima Turčija že pripravljena načrt B in načrt C, če bi pogajanja o vizumski liberalizaciji propadla, je poročal Reuters.

Bruselj zavezan migracijskemu dogovoru
Voditelji članic EU-ja so v Bruslju sicer potrdili zavezanost migracijskemu dogovoru EU-ja in Turčije ter poudarili pomen popolnega izvajanja vseh njegovih vidikov. V povezavi z občutljivim vprašanjem učinkovite solidarnosti, ki naj bi nadgradila sporni sistem kvot za razporejanje beguncev, so izpostavili le, da učinkovita uporaba načel odgovornosti in solidarnosti ostaja skupen cilj.

Pozvali so tudi k pospešitvi izvajanja načrta za premeščanje beguncev iz Grčije in Italije v druge članice EU-ja, še zlasti mladoletnih oseb brez spremstva, ter izvajanja shem za preseljevanje beguncev iz tretjih držav v EU. Razprava o migracijah je bila osredotočena tudi na sredozemsko migracijsko pot, pri čemer vrh pozdravlja napredek v okviru partnerstev s petimi afriškimi državami tranzita in izvora: Nigrom, Nigerijo, Malijem, Senegalom in Etiopijo. Ob tem izpostavlja, da je mogoče premisliti tudi o razširitvi teh partnerstev na druge države.

Tudi v Bruslju o tragediji v Alepu