Tudi avstrijski kancler Werner Faymann je poudaril, da je Junckerjev paket samo korak proti blaginji Evropske unije in njenih članic. Ocenil je, da bo potrebno veliko več poguma, da se bo zgodil preobrata glede zaposlovanja, odpiranja delovnih mest in blagostanja.

Namesto Južnega toka Hrvati ponujajo Krk
Gostitelj tretjega tovrstnega srečanja, hrvaški premier Zoran Milanović, je dodal, da je treba izkoristiti vsa sredstva, ki so na voljo v Evropski uniji, ne samo tistih, ki bodo na voljo iz Junckerjevega načrta.

Kot je še dejal Milanović, so se pogovarjali tudi o pomembnosti energetske varnosti, posebej potem ko je postalo očitno, da ne bo uresničen projekt plinovoda Južni tok. Ob tem je poudaril potencial načrtovanega terminala za utekočinjeni plin na otoku Krku.

Milanović: Za dolgove podjetij do LB-ja ni odgovorna Hrvaška
Kljub namigovanjem se Cerar in Milanović nista pogovarjala o Ljubljanski banki in vprašanju dolga do hrvaških varčevalcev. A oba sta o tej temi odgovorila na novinarska vprašanja. Cerar je pojasnil svoje odgovore v intervjuju, ki je izšel pred dnevi na Hrvaškem. Obenem je ponovil, da so terjatve LB-ja do hrvaških podjetij večje od zneskov deviznih prihrankov nekdanjih varčevalcev LB-ja ter da bo vse spore glede LB-ja treba urejati v okviru pogajanj o nasledstvu. Če se Hrvaška ne bi strinjala, je znova omenil tudi urejanje vprašanja po pravni poti.

Na drugi strani je Milanović ponovil znano hrvaško stališče, da ima Ljubljanska banka vse pravne možnosti, da terja eventualne dolgove hrvaških podjetij, ter dodal, da ga preseneča, da to ni storila v preteklih 20 letih. Za te dolgove ni odgovorna hrvaška država, je poudaril Milanović.

Hrvata ne moti nekaj manjkajočih kilometrov
Na novinarsko vprašanje o manjkajočih odsekih avtocestnih povezav med Slovenijo in Hrvaško, posebej odseka med Mariborom in hrvaško mejo, je premier Cerar odgovoril, da si bo njegova vlada prizadevala za izboljšanje cestne in železniške infrastrukture, ki bo Slovenijo povezovala z vsemi sosednjimi državami. Hrvaški premier je ocenil, da sta državi solidno povezani, zato ni razlogov za frustracije zaradi nekaj manjkajočih kilometrov avtocest pri Mariboru ali med hrvaško mejo pri Reki in Postojni.

Naslednjič verjetno v Avstriji
Premierji so podpisali tudi skupno deklaracijo, v kateri so izpostavili pomembnost nadaljevanja podobnih sestankov, na katerih bodo okrepili sodelovanje na različnih področjih. V njej so omenili sklepe, ko so jih sprejeli tudi na prejšnji dveh srečanjih, v Gradcu in na Brdu pri Kranju. Kancler Faymann je izrazil prepričanje, da bo naslednje trilateralno srečanje znova v Avstriji.