Evropska unija
Mateja Vraničar Erman
Vraničar Ermanova zagotavlja, da obstaja pot naprej. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
VIDEO
Kakšna bo usoda Nove Ljub...

Dodaj v

EK: Prodajno zavezo je treba spoštovati. Vraničar Ermanova: Določili smo pot do kompromisa.

Usoda lastništva Nove Ljubljanske banke
29. november 2017 ob 19:10
Bruselj - MMC RTV SLO

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je po četrtem sestanku o NLB-ju v Bruslju poudarila, da so določili pot, po kateri lahko pridejo do kompromisa. Komisija pa vztraja pri privatizaciji.

Na tokratnem sestanku v Bruslju so po ministričinih besedah poskušali nasloviti problem, na katerega je Evropska komisija opozorila na zadnjem sestanku - vprašanje izboljšanja upravljanja banke.

"Zato smo predlagali, da se zaveze, sprejete leta 2013, nadgradijo z imenovanjem t. i. upravljavskega zaupnika, to je neodvisnega strokovnjaka, ki bi prevzel vlogo upravljanja s to naložbo v imenu in za račun države," je pojasnila ministrica.

Ob tem je izpostavila, da to ne more biti upoštevano kot samostojni ukrep, lahko pa je upoštevano v povezavi z določitvijo novega roka za privatizacijo. Odgovorov na vprašanja, za kakšen rok gre, za zdaj ni.

Ministrica je še pojasnila, da bi skrbnika na podlagi mednarodno izvedenega javnega poziva imenovala vlada po predhodni potrditvi Evropske komisije, o zadevi pa bi moral biti obveščen tudi regulator, torej Evropska centralna banka.

Položaj po oceni Vraničar Ermanove nikakor ni preprost, iskanje kompromisa, ki bi zadovoljil obe strani, je izjemno težko, kar se kaže tudi v tem, kako počasi prihajajo do rezultata.

"Kar se mi zdi pomembno z današnjega sestanka, je, da smo določili pot, po kateri lahko pridemo do kompromisa, sprejemljivega za obe strani, in intenzivno si bomo prizadevali, da se to tudi zgodi," je poudarila ministrica.

Komisija poudarja pomen zavez
V Evropski komisiji so tudi po tokratnem sestanku ponovili pomen spoštovanja prodajne zaveze. "Delna prodaja državnega deleža v NLB je pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je komisija odobrila znatno državno pomoč NLB v letu 2013," so ponovili sporočilo.

K temu znova dodajajo še, da so na prošnjo Slovenije maja letos že odobrili bolj postopno prodajo banke v dveh korakih, da so članice unije odgovorne za spoštovanje svojih zavez in da komisija ter slovenske oblasti ostajajo v stiku.

NLB je na ravni skupine v devetih mesecih ustvarila 184 milijonov evrov čistega dobička, po tistem, ko se je lani v tem času dobiček ustavil pri 91,5 milijona evrov. NLB Skupina je tako že za dve tretjini presegla lanski celoletni dobiček, do konca leta pa naj bi se neuradno dobiček povzpel na 200 milijonov evrov.
Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
ajvard
# 29.11.2017 ob 19:48
Slovenija je država brez sleherne verodostojnosti.

krivdo za to nosijo vse dosedanje vlade in ključne politične sile na levici in desnici.

ne spoštujemo zavez, redno padamo pred ESČP, imamo nedelujočo pravno državo, umazano perilo peremo na mednarodnem parketu, v diplomacijo in na mednarodne položaje kandidiramo politične oportuniste, na stroko se požvižgamo, plačujemo po trikratnih cenah medicinski material, preprodajamo orožje, drogo, peremo denar, ne spoštujemo odločb US, ogibamo se prodaje banke, ki je davkoplačevalcem prinesla le zgubo...

in potem mislimo, da nas bo tujina podprla pri AS ali pri drugih mednarodnih temah.

smešnica.
RJSlo
# 29.11.2017 ob 19:40
NLB je na ravni skupine v devetih mesecih ustvarila 184 milijonov evrov čistega dobička, po tistem, ko se je lani v tem času dobiček ustavil pri 91,5 milijona evrov. NLB Skupina je tako že za dve tretjini presegla lanski celoletni dobiček, do konca leta pa naj bi se neuradno dobiček povzpel na 200 milijonov evrov.
---------------------------------------------------------
No ja. Slabe terjatve? Dobiček v NLB ne obstaja dokler ni pokritih dokapitalizacij.
KovacevaKobila
# 29.11.2017 ob 19:38
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je po četrtem sestanku o NLB-ju v Bruslju poudarila, da so določili pot, po kateri lahko pridejo do kompromisa. Komisija pa vztraja pri privatizaciji.

Težko se odločim, kdo mi gre bolj na jetra.

EK z njenim vsiljevanjem prihvatizacije in določanjem, kaj se bo počelo z našim denarjem (navsezadnje smo davkoplačevalci po vseh silnih dokapitalizacijah stoodstotni lastniki te klinčeve banke) ... ali lokalna politika, ki s to banko pere denar in vrta bančne luknje v velikosti Madagaskarja.
rubin
# 29.11.2017 ob 19:40
Pa ne nakladat da ni čas za prodajo... Če ima potencial da prinaša dolgoročno dobiček naj predstavi vlada NLB vlagateljem v najboljši luči in če je res vredna dosti, bo tudi visoko ceno dosegla. Osnove ekonomije. Naši pa da ni čas bla bla... Če bi pa izkazala izgubo pa tut nebi bil čas, ker nihče ne bo kupil slabo podjetje... Sami izgovori etičnega
SpicyWeiner
# 29.11.2017 ob 20:30
Aja še podatki, za vse tiste, ki pravijo, kako nam bo NLB lahko vrnila ves denar, ki ga je država zmetala v to gnojnico

2.358,1 mio EUR smo davkoplačevalci NLB dali od leta 2007.
107,6 mio EUR dividende je NLB izplačala za leti 2015 in 2016.
>100 mio EUR bo po neuradnih informacijah predlagana dividenda za letošnje leto.


Evo, smo že na 200 milijonih eurih, sedaj pa fali samo še 2 milijardi in 100 milijončkov. Da bomo na nuli.
Joze Koder
# 29.11.2017 ob 20:25
Prodat čimprej, da se rešimo te vreče brez dna. Vreče iz katere priviligirana elita lahko vzame kar se ji poželi.
3010eur
# 29.11.2017 ob 20:25
Prodat za 1eur, zaradi mene tudi zastonj ... Dovolj je bilo. Bravo EU, vsaj enkrat bo pohlep na drugi strani koristil nam, "navadnim" državljanom ...

Od te banke nismo nikoli imeli nič, samo umore in krajo.
thomasnn
# 29.11.2017 ob 19:55
Kaj prodati, podariti NLB in to prvemu zainteresiranemu ter presekati to ostudno navezo politika:NLB.
25kur
# 29.11.2017 ob 21:37
NLB je za 90% slovencev samo strošek. Bančni račun za plačo imaš na kirikoli banki. Kredit dobiš kjerkoli. Banda in njihovi podrepniki si pa filajo milijone. Komisija to gleda že 25 let samo slovenci tega ne vidimo in hitro pozabimo
navigator007
# 29.11.2017 ob 21:31
NLB = Naj Ljudstvo Bankrotira
Prodati in to takoj!
SpicyWeiner
# 29.11.2017 ob 20:39
guvernet
Tujega nočemo, banke ne damo! :)


Danes je nov moto: Banke ne damo, tujega hočemo! :)
misterij1234
# 29.11.2017 ob 20:50
Državna banka NLB je klinično mrtva.3 miljarde na silo ukradene delavcem,uslužbencem,upokojencem je nujno vrniti in to samo s prodajo tega mastodonta,ki s svojimi podružnicami v BIH,Črni Gori,Srbiji,Makedoniji in Kosovu s kadri zvaljenimi v naši državi.Preko teh podružnic se še vedno masovno pere in krade denar.EU to ve,vidi in zato ne pristaja na kompromise,katere ponuja naša okultistka z vlado na čelu.
tedomedo
# 29.11.2017 ob 22:37
Komisija pa vztraja po privatizaciji.
Tega se bodo vsi naši politiki branili kot hudič križa.
SpicyWeiner
# 29.11.2017 ob 20:26
Zanimivo, vsa ta leta nas je levica prepričevala, kako ne smejo tujci dobiti nadzora nad našim premoženjem, a danes predlagajo v Bruslju prav to... :-)
sempetrc
# 29.11.2017 ob 21:17
Ves dobiček nazaj v proračun - še pred prodajo!
Kolupaila
# 29.11.2017 ob 21:41
Zakaj bi sploh imeli zakone? Če se jih nikoli ne držiš. Zaveza je zaveza in tukaj ni nobene umetnosti, če si nekaj obljubil se tega drži in.
25kur
# 29.11.2017 ob 21:38
Delna prodaja državnega deleža v NLB je pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je komisija odobrila znatno državno pomoč NLB v letu 2013,

PRODAT HUDIČA ČIMPREJ
kapljač
# 29.11.2017 ob 21:01
Čim prej volitve!
RJSlo
# 29.11.2017 ob 19:15
No ja. In ta ista vlada pričakuje od Hrvaške, da izpolni zavezo, ki jo je dala s podpisom AS? Tudi tam so bili drugi podpisniki.
xerces8
# 29.11.2017 ob 23:29
"Zato smo predlagali, da se zaveze, sprejete leta 2013, nadgradijo z imenovanjem t. i. upravljavskega zaupnika, to je neodvisnega strokovnjaka, ki bi prevzel vlogo upravljanja s to naložbo v imenu in za račun države," je pojasnila ministrica.

Haha.
Komisija vztraja pri privatizaciji (beri: manj države), naši pa bi še več države uturili.
Na moreš verjet.
Dvomljivec
# 29.11.2017 ob 21:49
Manj krast pa bo, ampak ker tega ne znamo, prodat!
3010eur
# 29.11.2017 ob 21:23
Sliko Slovenske "elite", ki živi v Šviceniji je lepo predstavil z odgovorom nek bivši sekretar kvazi leve vlade, ko ga je novinarka vprašala o nekem spornem nakazilu na svoj račun: "Pa saj kaj pa človek potrebuje, le toliko denarja, da se nekaj fajn poje in popije ..." Pojedli ste vi že veliko preveč ... Zdaj prihaja račun.
misterij1234
# 29.11.2017 ob 23:12
Naj se neha okultistka igrati slepe miši z EU.Vlada tu nima kaj iskati.Državna NLB je klinično mrtva.Po TV je 10 minut govoričila in na koncu ni nič povedala.Kaj bo jutri vladi poročala,nič.Cerarjev Mirko ji bo dal odpoved.
21.12.2012
# 29.11.2017 ob 19:42
ja pa naj se proda, cena 50 milijard.
pa naj jo kupi keri če.
če pa jo moramo prodati pod ceno pa naj razliko krije eu.
hizli tren
# 30.11.2017 ob 07:48
prodaj čimprej.
adijo
bp74
# 29.11.2017 ob 21:49
do te vlade sem nekako še vedel kdo je minister za kaj, bili so pač bolj ali manj primerni, tole zdej je pa kr neki res....
Nikec3
# 29.11.2017 ob 21:28
"Zato smo predlagali, da se zaveze, sprejete leta 2013, nadgradijo z imenovanjem t. i. upravljavskega zaupnika, to je neodvisnega strokovnjaka, ki bi prevzel vlogo upravljanja s to naložbo v imenu in za račun države," je pojasnila ministrica.

Aha. Potem pa ok.
SpicyWeiner
# 30.11.2017 ob 08:06
Če bi prodali NLB sedaj, bi lahko dobili več kot milijardo eurov. Tako bomo pa, zahvaljujoč Mirotu, počakali raje na naslednjo krizo, kjer bomo v to gnojnico spet vrgli novo milijardo.
samogledam
# 30.11.2017 ob 06:45
V cem je problem v resnici gospa Ministrica ? Ce bi delali politiki posteno bi drzavljani nikoli prisilno ne dokapitalizirali banke, ki slabo dela, nima evidence nad denarjem in nima poslovne morale.
LB in NLB sta grobarja Slovenije ze 26 let, zaradi slabih odlocitev in vodenja nikogarsnje banke. Drzavljani nocemo vasih prizadevanj za ohranitev banke ! Jaz nikoli nisem bil komintent NLB !
Skippy
# 29.11.2017 ob 23:22
ja pa naj se proda, cena 50 milijard.
pa naj jo kupi keri če.


Ta banka ni vredna 50 centov ...
TineB
# 30.11.2017 ob 11:13
Greh politike tukaj je bil, da smo sploh šli denar metat v to banko ... Če bi jo vso ubogo prodali, bi bila dokapitalizacija (in vse naslednje) obveznost novih zasebnih lastnikov in ne več države in davkoplačevalcev.

Ja, lahko se zgodi - kot se je pri NKBM - da se izkaže, da smo v sanacijo in dokapitalizacijo bank zmetali mnogo več denarja kot pa potem iztržili od prodaje. In bi bilo bolje, če bi za simbolno ceno prodali te obubožane banke v času krize - vsaj stroškov z dokapitalizacijami ne bi imeli.

In še to: dokapitalizacije bank so davkoplačevalce in državo stale mnogo več kot pa je država iz teh bank potegnila ven dividend vsa ta leta ... in verjetno tudi več kot bo iztržila pri prodaji deleža.

Da škode, ki je bilo povzročeno npr perspektivnemu (malemu in srednjemu) gospodarstvu, ki se ni moglo razvijati, saj ga banka skoraj ni kreditirala - ker so večino kreditov dajali pajdašem za njihove velike firme, za prevzeme in za financiranje državnih firm in projektov.
TineB
# 30.11.2017 ob 11:05
In že večkrat sem povedal:

banko smo dokapitalizirali davkoplačevalci (država kot lastnik banke) z dovoljenjem Evropske komisije (ker je šlo za državno pomoč gospodarskemu subjektu, za kar mora pri zneskih nad €200k pomoč odobriti EK), da se je banka sploh obdržala nad vodo in ni šla v kontroliran stečaj - kjer bi pa država kot lastnica izgubila CELOTEN delež v banki (ob stečaju bi bil vreden 0) - zbankrotirano banko bi pa potem novi lastnik kupil po simbolični ceni, saj bi prevzel vse dolgov banke in tako tudi njeno milijardno dokapitalizacijo.

Skratka: v banko smo dali dobro milijardo le zato, da ni šla v stečaj in da je tako država ohranila lastništvo v banki in vrednost tega lastništva. In zdaj lahko to preživelo banko prodajamo - za ceno ki pritiče njeni vrednosti in poslovnim rezultatom, ne pa temu, koliko smo v njo zmetali, da je sploh preživela. To je izgubljen denar, ki je bil porabljen le za ohranitev banke pri življenju.

Predstavljajte si star avto. Crkne mu motor. Avta s crknjenim motorjem ne bi nihče kupil po normalni ceni - ampak po precej znižani, npr €200. Ali pa za tak avto s crknjenim motorjem niti kupca ne najdemo, ker avto ni uporaben za vožnjo. Zato damo motor popraviti. Da avto sploh lahko prodamo in da zanj iztržimo neko pošteno ceno.

Pred okvaro motorja je bil avto ocenjen na €2000, za popravilo motorja pa damo potem €1000 ... In potem seveda ne moremo zahtevati ceno za avto €3000 - ker nas je popravilo stalo 1000. Še vedno ga lahko prodajamo le za €2000 - ker toliko stanejo tudi drugi podobni avti in toliko približno o kupci pripravljeni zanj odšteti. €1000 je bil le naš vložek, da smo potem sploh dobili kupca, ki je avto kupil za €2000. Če ne bi vložili v popravilo motorja, bi bila vrednost avta €0 (ker ga ne bi mogli prodati) ali le €200 (če bi ga kdo za rezervne dele kupil).

Te neumnosti politične in s strani "strokovnjakov ekonomistov", da moramo zdaj za kupnino zahtevati več, da je banka vredna več, ker smo toliko porabili za dokapitalizacijo za njeno ohranitev pri življenju, so pravljice in nategovanje folka v živ mozak! Že navadna kmečka logika - na opisanem primeru starega avta - ti pove, da so to bedarije, takšna pričakovanja politikov in "stroke".
RJSlo
# 30.11.2017 ob 09:28
Buldog
# 29.11.2017 ob 23:44
-------------------------------------
No ja. Verjamem, da kot zelo strokovno poodkovan komentator bolje veš kaj je zaveza na področju prava.

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&
expression=zaveza&hs=1

zavéza -e ž (ẹ̑) 1. kar koga zavezuje kaj storiti, delati: odvezati, rešiti koga zaveze; spoštovati, sprejeti zavezo; iz zaveze izhajajoča obveznost / podpisati zavezo / star. storil je zavezo, da bo molčal zavezal se je / zaveza molka, zvestobe; zaveza tradicije, vere // dejanje, s katerim se kdo zaveže kaj storiti, delati: zahtevati od koga zavezo; pismena, ustna zaveza // razmerje, ki nastane s takim dejanjem: pretrgati, skleniti zavezo s kom; zaveza med ljudmi 2. kar se kdo zaveže storiti, delati: izpolnjevati zavezo; s podpisom pogodbe sprejete zaveze / omejena zaveza 3. zastar. zveza: skleniti vojaško zavezo; združiti se v zavezo / imeti z žensko nedovoljeno zavezo razmerje // zakonska zveza: starši nasprotujejo njuni zavezi / sklenila sta večno zavezo (cerkveno) sta se poročila 4. zastar. vez, vrvica: odvezati, zategniti zavezo; zaveze pri oblačilu ◊ rel. nova zaveza drugi del svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; stara zaveza prvi del svetega pisma, ki obsega obdobje pred Kristusovim rojstvom; sveto pismo nove, stare zaveze; skrinja zaveze pri starih Judih skrinja, ki je bila znamenje zaveze Boga in izraelskega ljudstva ♪

Ob tem manjka podatek, da v Sloveniji in še kje Biblijo delimo na Staro in novo zavezo, večinoma pa jo delijo na Stari in Novi testament.
Grešnica
# 30.11.2017 ob 09:17
Naš "nacionalni interes" in prisilna solidarnost po levičarsko delujeta takole:

"...davkoplačevalci denarja, ki so nam ga pobrali, da smo zakrpali politično tovarišijsko bančno luknjo, nikoli ne bomo dobili nazaj. Še več, čeprav je NLB v zadnjih dveh letih že izplačala dividendo (za letošnjo pa se nakazuje, da bo presegla sto milijonov evrov), nas financiranje luknje na letni ravni (op.: cca. 76 milijonov; država se je za dokapitalizacijo bank drago zadolžila) verjetno še vseeno stane več, kot dobimo.

Koliko pa smo dobili nazaj?
NLB je za leto 2015 izplačala 43,8 milijona, za leto 2016 pa 63,8 milijona evrov dividende. V grobem gre za polovico dobička, ki ga je banka ustvarila v teh poslovnih letih. Zakaj ni izplačala vsega? Ker ga zaradi omejitev oziroma zavez evropski komisiji ne sme. Bančna skupina je namreč na balkanskih trgih ustvarjala velike izgube, zato jo je komisija s prepovedjo izplačila dividende, ustvarjene na teh trgih, omejila.

Ponovimo še enkrat, zakaj smo morali (in še moramo) plačevati sanacijo NLB (in preostalih bank). Ne, ker bi po pomoti kupili kakšne pretvegane finančne instrumente, ne, ker komitenti ne bi mogli več vračati obrokov za stanovanjska posojila ... za 2,4 milijarde evrov lukenj v NLB so naredili bančniki, ki so jih skadrovali in nadzirali politiki. In njihovi politični nasledniki zdaj banke ne želijo prodati (berite: spoštovati evropskega pravnega reda)." (vir: Finance)
navigator007
# 30.11.2017 ob 08:16
Za ta pogled, ki ga prikazuje slika 1, se da dobiti zdravila - je pa res, da so na recept.
črnogled
# 30.11.2017 ob 05:50
Ples po žerjavici ji več ne pomaga,bo treba pogledati v stekleno kroglo.Morda tam najde izhod.
TineB
# 30.11.2017 ob 10:51
To mencanje vlade / koalicije pri prodaji NLB je prav sumljivo ...

Ali gre zgolj izogibanje prodaji pred volitvami (junij 2018), kjer jim bodo drugače mnoge druge leve stranke metale pod nos to prodajo "državne srebrnine".

Ali pa potrebujejo pajdaši še malo več časa, da si nagrebejo še kake ugodne kredite, nove pogodbe za nove posle z banko, da počistijo sledi političnega vodenja banke vsa ta leta od kar obstaja ta banka (prej še kot LB).

Ke r čas za prodajo banke je več kot ugoden! Smo v času svetovne konjunkture; denarja na trgih je ogromno. Gre za obdobje prevzemov. Bogsigavedi kaj bo čez 2 leti - za kolikor hoče vlada odložiti prodajo. Takrat bo lahko spet finančna kriza in strateških kupcev ne bo - bodo le špekulanti, ki bodo ponujali precej nižjo ceno od današnje. Sploh ker bo banko nujno treba prodati - in če nekaj nujno prodajaš, ceno narekuje kupec in ne prodajalec!
RJSlo
# 30.11.2017 ob 09:36
Buldog
# 29.11.2017 ob 23:44
--------------------------------------
No ja. Tako kot znajo ekomisti področje financ zaviti v "morje viđje znanosti", tako znate tudi pravniki iz ene besede ustvariti knjigo.

Zame kot laika je zaveza/obljuba (obligation) pisna ali ustna obveznost, ki jo moram izpolniti v določenem roku.

Npr. S podpismo se je država Slovenija zavezala/obljubila, da bo spoštovala mednarodne konvencije. Če je včasih na naših ozemljih bil dovolj stisk rok za potrditev zaveze/obljube, pa danes niti podpis s pečatom in poroki ni dovolj, da bi se zaveze/obljube spoštovale ali izvajale/udejanjale.

2. primer - s podpisom pogodbe sem se zavezal/obljubil, da bom banki vrnil sposojeni denar v določenem roku.

Zame kot laika je pravo vrsta zakonov/pravil s katerimi se na sodišču išče/dokazuje pravico.
bistri08
# 30.11.2017 ob 07:36
Obstaja tudi opcija da obdržimo banko. V tem primeru se pač ne bomo več zadolževali in bo hitro jasno kdo pije in kdo plača. Če bomo zdržali in vrnili kredite za dokapitalizacijo potem je banka naša. Dokler pa se pufamo po 1-2 miljardi letno pa težko vpijemo - to je naše.
atal
# 30.11.2017 ob 06:38
Po celem svetu lahko funkcionirajo zasebne banke, samo mi jih "kao ne damo": Samo ta MI se je zožil na ozek krog elite za katero sta NLB i NKBM bankomat with no limits. Če zmanjka, pa dokapitalizira ljudstvo. Tralala, hopsasa in še veselo naprej.
123pepe321
# 30.11.2017 ob 13:11
Če v Sloveniji ni ljudi, ki bi banko znali pošteno vodit, potem tudi ni ljudi, ki bi znali pošteno vodit državo. Najbolje, da se kar samoukinemo, če se še nismo...
Bivši uporabnik
# 30.11.2017 ob 12:59
Fuk-U

Subjekt Država, katere en od lastnikov si, tebe pravno predstavlja in zastopa tudi pred samo sabo. Pravno obstaja le ona, ti in ostali pa ne. Fuk-U pravijo tudi oni...
_

Addendum: V ZRN je vzajemni kapital lastniško javni, ne lastniško državni. Ni ustavnopravno upraviteljev, se ne taji celote, da bi upravitelji celoto priznavali. Ker Država je upravitelj. Morala bi pa biti neki celoti, 'javnosti' lastniško zavezana. To je pa res. In tu ti dam prav,. A eno z ustavo je, drugo pa, kar bi moralo biti. Za nas je državno enako kot javno. Lastništvo in namen isto ipd. To je reminiscenca iz ... Ko se je ljudstvo in oblast enači, ima oblast VSA pooblastila... Kar je pa DESNO, ne pa levo. Tudi socializem je desno. In socializem družbo samo uspe zanikati tako, da se zdi, kot da jo priznava, ker družbo smatra za akterja na oblasti. Češ da ta upravlja - podobno kot tako trdi vsaj polovica s tem kvazi demokratov. ki trdijo da je demokracija vladavina ljudstva, da je oblast isto, kot ljudstvo, da naj ima oblast polna pooblastila, češ da se z oblastjo juriša nad oblast, če se oblastnosti ne želi imeti ipd. oslarije (to je desno, ne celoti, pač pa oblasti naklonjeno, socializem je tudi desno; levo je nekaj drugega, je opcija, ki celoti zaveže vse).
paver
# 30.11.2017 ob 07:24
Hijene se borijo za kos mesa.
Zoro27
# 29.11.2017 ob 19:35
Potem pa naj jo kupi EK za 10 milijard.
Bivši uporabnik
# 30.11.2017 ob 12:47
(TineB ...)

Ne bi razumel (bi, ne vem, če kdo sploh to hoče), če ne rečem, da imeti v ustavi državni kapital ni isto, kot imeti javni kapital. Lastniško. Lastnik je drug. Enkrat je to del celote, ki upravlja, drugič neka celota, ki pa NE upravlja. Enkrat je to Država, drugič pa davkoplačevalska celota - a kot subjekt lastnik, ki ni upravitelj, kar Država pa je.
Bivši uporabnik
# 30.11.2017 ob 10:41
SpicyWeiner
Če bi prodali NLB sedaj, bi lahko dobili več kot milijardo eurov. Tako bomo pa, zahvaljujoč Mirotu, počakali raje na naslednjo krizo, kjer bomo v to gnojnico spet vrgli novo milijardo.


Na žalost ne dobimo, pač pa dobijo. Upravitelji, Država, ne pa država kot celota; to ne gre nazaj v nove vzajemne investicije ali v vračilo dolgov, s katerimi bremenimo tudi zanamce. Mi ja, ne da bi banke mi že dokapitalizirali, pač pa smo obremenili zanamce. To, da se ustanovi slabo banko, samo omogoča ostalim, da druge zakreditirajo dalje. Ev. izkupiček gre v njihove žepe, morda tudi tvoje, ne vem; glede na to da tako privatizacijo, kot se gremo, zagovarjaš (neglede na to da jo nekateri naši mediji tudi, tako, ko si upravitelj prilašča kapital, s katerim upravlja in si s tem omogoči monopol). Privatizacija na način, ko si vzajemni kapital in pravno identiteto celote z ustavo prisvoji upravitelj Država in upravitelji, bi morala biti celo kaziva. Ker je v direktno škodo celote. Le da se to celoto taji, pa se zato tega niti ne da izraziti. Podobno kot prej, češ da ljudstvo vlada, s čimer se oblast in ljudstvo pravno izenači in ljudstvo zgine iz pravne in siceršnje percepcije. Ker potem ostaja le še oblast, nikomur zavezana. Tako so si to pač zamislili. Fino.

V ZRN se upraviteljem ne zaupa, da bi se jim lažje zaupalo. Njihov vzajemni kapital ni državni, pač pa je javni. Lastniško. On družbo oz. davkoplačevalsko celoto pravno priznavajo kot subjekt in lastnika, ki ne upravlja sam. Na ta način si upravitelji (Država, občine...) ne prilastijo kapitala, s katerim upravljajo, s kakšno ustavo. Pri nas pa točno to počnemo nasledstveno iz radikalizma od prej (tudi socializma, ki še zdaleč ni levo in ni neradikalen, ni neoblasten; ni).
sm0ve
# 30.11.2017 ob 10:29
Štirikrat je že šla v Bruselj, štirikrat so ji rekli ne. A je tako težko to razumet?
Banko je treba prodat. Pika!
rumalina
# 30.11.2017 ob 10:10
Sicer pa se zarečenega kruha največ poje. Kako je bila tranzicijska lopovščina vesela, ko so se po njihovo rešili trojke. Sedaj pa, ko jim grozi izguba bankomata, so očitno pripravljeni sprejeti tudi zunanji nadzor z mislijo, jih bomo že kako okoli prinesli. Izgleda pa, da nas tudi Evropa počasi spoznava, z našimi lopovščinami vred in upam, da bo pri nadzoru zelo stroga.
pobrisan
# 30.11.2017 ob 09:24
Izleti finančne ministrica Vraničarjeve v Bruselj postajajo že predvidljivo dolgočasni. Vsakič znova jo iz Ljubljane pošljejo z novo verzijo predlogov, ki imajo vedno isto skupno izhodišče – kako ne spoštovati dane zaveze. Vzorec, ki za vlado Mira Cerarja postaja že simptomatičen. In seveda, vsakič znova se iz Evrope vrnejo z isto floskulo na ustnicah o temeljih za kompromis, ali kaj podobnega. S kakšnim dnem zamika potem javnost izve resnico; da Evropska komisija novega “fake” manevra ni kupila. In kakšno sporočilo s tem dajemo Evropi? Da nas pač zavezniki ne morejo imeti za resnega, zaupanja vrednega partnerja, temveč za nekakšnega nezrelega otroka, ki na vsak način hoče izsiliti novo liziko – čeprav je že za zadnjih pet obljubil, da je tista res bila njegova zadnja.

Zdaj nas manipulirajo še z visokimi dobički banke, a davkoplačevalci moramo le upati, da bo Evropska komisija pri svojem vztrajala kot odgovorna in dosledna mama, ki svojemu otroku privošči le najboljše. V pozicijo skupnim vrednotam in zavezam nedoraslega razvajenca se namreč na evropskem parketu vedno znova postavljamo sami.
GeorgeB
# 29.11.2017 ob 21:38
Tale Vraničarjeva se pa res ne zna it... nastaviš ceno za katero nihče banke ne bo kupil in si rešil zadevo... ;)
Kazalo