Zunanji ministri Unije so zelo močno obsodili neprimerne, barbarske in nesprejemljive napade v Parizu, izrekli globoko sožalje Franciji ter poudarili predanost ohranjanju evropskih načel in vrednot. Foto: BoBo
Zunanji ministri Unije so zelo močno obsodili neprimerne, barbarske in nesprejemljive napade v Parizu, izrekli globoko sožalje Franciji ter poudarili predanost ohranjanju evropskih načel in vrednot. Foto: BoBo

Ob robu zasedanja je Erjavec izpostavil, da sta migracije in terorizem dve ločeni temi, ki pa se žal prepletata, saj naj bi eden izmed sostorilcev pri napadih v Parizu potoval z migracijskim tokom prek Grčije. Zato meni, da je treba v procesu migracij ujeti vse tiste, ki imajo slabe namene.

Prav zato Erjavec pričakuje, da bodo dogodki v Parizu sprožili nove ukrepe pri močnejšem nadzoru nad migracijskimi tokovi. Pri tem pa je izpostavil, da tranzitne države računajo na pomoč preostalih članic. Slabo obvladovanje migracijskega toka ima lahko, tako Erjavec, negativne posledice za varnost in stabilnost občutljivega zahodnega Balkana.

V svojem nagovoru je tako Erjavec izpostavil potrebo po jasni politiki obvladovanja migracijskih tokov. Gre za evropsko problematiko, izpostavlja Erjavec, zato je potrebna skupna evropska politika s celovitim pristopom in solidarnostjo vseh članic.

Želja po okrepljenem varovanju južne meje
Erjavec je izpostavil tudi zelo velika pričakovanja od petkovega izrednega zasedanja notranjih ministrov EU-ja, zlasti glede ustreznega nadzora zunanje meje unije in schengenskega sistema. "Migracije niso samo humanitarna kriza, odpirajo tudi nekatera varnostna vprašanja," je izpostavil in spomnil na ideja, da bo treba morda revidirati schengenska pravila.

Za Slovenijo bi bilo po njegovih besedah zelo pomembno, če bi se okrepile ekipe, ki bi pomagale pri varovanju njene južne meje. Kot zelo pomembno pa je slovenski minister izpostavil ravnanje Nemčije. "Pričakujemo, da ne bodo zelo hitro spreminjali politike glede prepustnosti migrantov," je dejal.

Milijoni za Turčijo cenejši, kot če jih ne damo
Pri tem je Erjavec poudaril tudi pomen izvajanja akcijskega načrta EU-ja in Turčije ter vrha obeh strani, ki se po njegovih besedah načrtuje za 29. november. EU naj bi Turčiji pri soočanju z begunci iz Sirije pomagal s tremi milijardami evrov. Pol milijarde naj bi črpali iz evropskega proračuna, preostalo pa naj bi prispevale članice na podlagi njihovih bruto nacionalnih dohodkov.

O 6,5 milijona evrov, ki naj bi jih po izračunih komisije v pomoč Turčiji pri soočanju z begunci iz Sirije prispevala Slovenija, je Erjavec dejal, da "če to reši problem, bo cenejše, kot če jih ne damo", saj migracijska kriza vsak dan stane zelo veliko.

EU po napadih v Parizu za zdaj brez novih ukrepov
Zunanji ministri EU-ja so danes v Bruslju v odzivu na petkove teroristične napade v Parizu pozvali k odločnemu in enotnemu boju proti terorizmu, novih konkretnih ukrepov pa za zdaj niso napovedali. Tudi odziva na poziv francoskega predsednika Francoisa Hollanda k uporabi člena 42.7 pogodbe EU-ja ali klavzule o vzajemni obrambi za zdaj ni.

Člen 42.7 predvideva pomoč držav EU-ja članici, ki je žrtev oboroženega napada na njenem ozemlju, in to z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo. Pred Hollandovim nagovorom se je sicer ugibalo o dveh možnostih mednarodne pomoči Franciji. Prva je bila, da bi Francija pozvala k uporabi 5. člena ustanovne listine zveze Nato o kolektivni obrambi, druga pa, da bi Francija pozvala k uporabi 222. člena pogodbe EU-ja ali solidarnostne klavzule, ki omogoča vojaško pomoč članici Unije ob terorističnem napadu in katastrofi, ki jo povzročita narava ali človek.

Ogroža nas strah pred raznolikostjo
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je ob tem izrazila bojazen, da bi evropske družbe mislile, da jih raznolikost ogroža, ko pa nas v resnici ogroža strah pred raznolikostjo. Posvarila je tudi pred mešanjem vprašanja terorizma z vprašanjem migracij, češ da je to izjemno nevarno. Naša dolžnost je zaščititi tiste, ki bežijo prav pred temi istimi ljudmi, proti katerim se borimo, je dejala.

Francija sicer poziva tudi k čimprejšnji vzpostavitvi evropskega sistema izmenjave podatkov o letalskih potnikih (PNR), ustreznemu okviru za boj proti financiranju terorizma, učinkoviti zakonodaji za nadzor trgovine z orožjem, krepitvi izmenjave informacij in vzpostavitvi sistematičnega nadzora na zunanji meji EU-ja, tudi z usmerjeno revizijo schengenskih pravil.