Novi zakon o dedovanju omejuje dedovanje premoženja osebe, ki je prejemala socialno pomoč, do vrednosti prejete pomoči. Tako del premoženja v višini prejete pomoči postane lastnina države, če se je pomoč financirala iz državnega proračuna, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.

Dedovanje premoženja osebe se omeji tudi do višine vrednosti stroškov pogreba, če je stroške pogreba krila občina v skladu z določbami zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.

Preglednejše dedovanje iz tujine
Novela zakona naj bi omogočala učinkovitejše izvajanje evropske uredbe o dedovanju z enostavnejšimi in preglednejšimi postopki pri mednarodnem dedovanju. V EU-ju vsako leto namreč umre približno 4,5 milijona ljudi, pri okoli desetini primerov pa dediči živijo v drugi državi. Dediči se tako mnogokrat srečujejo s težavami, ki jih povzročajo različna pravila dedovanja.

EU zato uvaja evropsko potrdilo o dedovanju. Potrdilo velja kot dokaz o statusu dediča v vseh državah članicah in vzpostavlja domnevo, da je vsebina listine resnična. Za izdajo potrdila, katerega uporaba sicer ni obvezna, bo pristojno zapuščinsko sodišče, ki bo odločalo v zapuščinskem postopku.

Novela uvaja še možnost zahteve za prenos zapuščine brez dedičev v stečajno maso brez dedičev in možnost vložiti predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev z države na zapustnikove upnike.