Grabar - Kitarovićeva je v pismu, ki ga je poslala predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju in Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, poudarila, da je slovensko izvajanje uredbe o krepitvi nadzora schengenske meje med velikonočnimi prazniki povzročilo večurne zastoje ob vrsti "neposrednih in trenutnih kot tudi posrednih in potencialno dolgoročnih posledic posebej, če bodo nadaljevali tako izvajanje uredbe".

"Resnično absurd"
Dodala je, da so državljani članic EU-ja, ki so bili soočeni s sistematičnim nadzorom meje, "kazali izrazito nezadovoljstvo s takšno novo prakso, posebej z dolžino čakanja na nadzor na meji". Poleg tega je, kot je poudarila, slovensko-hrvaška meja postala ovira za prosto gibanje ljudi, kakršna je zunanja meja EU-ja, in ne meja med dvema državama članicama Unije. "Moram poudariti, da se hrvaški državljani sprašujejo, kako to, da je bilo lažje vstopiti v Slovenijo in EU v času, ko Hrvaška ni bila članica EU-ja, kot je zdaj, ko je članica. To je resnično absurd," je zapisala Grabar - Kitarovićeva.

Dodala je, da so poteze Slovenije v hrvaški javnosti ustvarile vtis, da so se "uresničile neodgovorne napovedi nekaterih slovenskih politikov, da Slovenija lahko uvede določene ukrepe proti Hrvaški in onemogoča prihod turistov kot odgovor, določeno sredstvo pritiska ali povračilni ukrep v zvezi s hrvaškimi stališči glede arbitražnega postopka, ki je za Hrvaško nepovratno kompromitiran in je preteklost".

Kako bo poleti?
Hrvaška predsednica je izrazila tudi bojazen, da bi podobni slovenski ukrepi med prihajajočimi poletnimi počitnicami, lahko "občutno vplivali na odločitev mnogih državljanov članic EU-ja, tradicionalnih gostov, ki množično prihajajo s svojimi vozili, ali bodo tudi letos prišli na Hrvaško, to pa lahko prispeva h krčenju bruto družbenega proizvoda (BDP), glede na to, da na Hrvaškem turizem predstavlja približno 20-odstotni delež BDP-ja".

Poudarila je še, da na meji Hrvaške z Madžarsko, ki je tudi članica EU-ja, med velikonočnimi prazniki kljub večjemu prometu ni bilo večjih težav.

Grabar - Kitarovićeva je v pismu še pozvala Tuska, Tajanija in Junckerja, naj si v okviru svojih pristojnosti prizadevajo za iskanje rešitev, da bi na notranjih mejah EU-ja uveljavili režim nadzora meje, ki bo omogočal nemoten pretok oseb in blaga, kot je bilo do zdaj. Dodala je, da Hrvaška nadzira svojo mejo do tretjih držav v skladu s schengenskimi pravili.

Bruselj odgovarja: Arbitražo načelno podpiramo
Na Evropski komisiji so pojasnili, da so pismo hrvaške predsednice prejeli in bodo nanj seveda odgovorili, sicer pa ga niso želeli komentirati. Glede povezovanja mejnega nadzora z arbitražo pa je govorka Komisije Mina Andreeva dejala, da je stališče Komisije glede arbitraže znano, in sicer, da jo načelno podpirajo.

Pojasnili so še, da Evropska komisija tesno sodeluje z vsemi članicami glede izvajanja uredbe, ki je začela veljati 7. aprila, zato da bi bilo njeno izvajanje čim učinkovitejše in da ne bi prihajalo do vplivov na prometni tok. Zato je komisija že 12. aprila organizirala srečanje strokovnjakov, na katerem so govorili o izvajanju uredbe in o postopkih, ki jih članice v posameznih primerih lahko uporabijo, kot je možnost izvajanja ciljnega nadzora, novo srečanje pa je predvideno 28. aprila.

Na vprašanje, ali so težave samo na slovensko-hrvaški meji ali tudi na drugih mejah, so na Komisiji odgovorili le, da so glede izvajanja uredbe v stikih z vsemi članicami.