Meja mora biti čim bolj pretočna, schengensko območje pa čim bolj varno. Foto: EPA
Meja mora biti čim bolj pretočna, schengensko območje pa čim bolj varno. Foto: EPA
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je napovedala, da bo Slovenija dosledno upoštevala pravila schengenskega reda. Foto: BoBo
Nadzor na meji razburja tudi politiko

Sveža evropska uredba je v preteklih dneh povzročila velike preglavice na meji med Slovenijo in Hrvaško. Zdaj je te težave omenil še premier Miro Cerar. Na tiskovni konferenci po seji vlade je poudaril, da težave potnikov – še posebej v prazničnih dneh na daljših poteh – razume.

A obenem je Slovenija del mednarodnega okolja in mora izpolnjevati iz tega izhajajoče zaveze. Spoštovanje evropske uredbe je nujno. "Ali bo Slovenija varuh schengenske meje ali pa nas v schengenu ne bo več," je izjavil. Slovenija je pri nadzoru pretoka na meji dolžna zagotavljati varnost tako svojim državljanom kot celotnemu schengenskemu prostoru.

Obenem si Slovenija prizadeva za čim večji pretok meje, zato lahko v določenih primerih uporabi tudi milejše ukrepe. Že v sredo je država Evropski komisiji poslala notifikacijo, po kateri bo lahko uveljavljana možnost ciljno usmerjenega preverjanja takoj, ko bodo kolone na meji prekomerne. To je potrebno in v interesu tako države kot gospodarstva, je dejal.

Tako se je slovenska policija zjutraj "hitro odzvala" na razvoj dogodkov oz. nastajajoče daljše kolone na nekaterih mejnih prehodih in jih s predvidenimi postopki tudi občutno zmanjšala. Na Obrežju se je po poročanju TV Slovenija za izstop iz države čakalo več kot tri ure, popoldne gneče ni bilo več, nato pa je zvečer začela spet naraščati.

Okvirne čakalne dobe po podatkih policije ob 23.45:

Mejni prehod

Izstop iz države

Vstop v državo

Obrežje

3 ure

1 ura za avtobuse

Slovenska vas

1 ura

/

Rigonce

30 minut

Gruškovje

3 ure

/

Dobovec

/

Petišovci

/

(vir: Prometno-informacijski center za državne ceste)

Odnos s Hrvaško
Cerar je od sobote v stalnem stiku z Evropsko komisijo in s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, s slednjim je imel pogovor tudi dopoldne. Poudaril je, da je Slovenija dolžna varovati mejo. "To bomo pričakovali tudi od Hrvaške, ko bo postala članica schengenskega prostora," je povedal.
"To pričakujemo tudi od drugih držav. Kakršno koli prelaganje krivde na eno ali drugo državo gotovo ne bi pripomoglo k produktivnemu in učinkovitemu reševanju težav na meji," je ocenil predsednik slovenske vlade.

Če pa Hrvaška želi bistvene spremembe, se bo morala obrniti na druge članice Evropske unije in spremeniti uredbo, je dodal.

Ministrica odgovarja hrvaškemu kolegu
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar se je v odgovoru na pismo hrvaškega kolega Vlaha Orepića glede sistematičnega nadzora na meji strinjala s hrvaškim ministrom, da je sodelovanje izjemnega pomena za uspešno reševanje skupnih izzivov.

Ni pa strinjala z Orepićevo oceno, da usmerjeno preverjanje popolnoma ustreza varnostnim zahtevam. Po njenih besedah varnostne razmere v regijah okoli EU-ja, vključno z Zahodnim Balkanom, niso dobre, zato so ukrepi, kot je poostren nadzor na mejah, potrebni. "Slovenija se kot članica schengenskega območja zaveda odgovornosti, zato bo dosledno izvajala pravila, kot je to počela že do zdaj. Tako bodo tudi odstopanja zgolj v obsegu, ki ga omogoča in dovoljuje schengenski pravni red," je še poudarila ministrica.Dodala je, da je tudi Slovenija tako kot Hrvaška poslala Evropski komisiji notifikacijo o odstopanju. "To možnost bomo uporabili, vendar pa bodo odstopanja časovno omejena, sorazmerna in skladna z oceno tveganja."


Ustvarili smo tudi interaktivni zemljevid, ki ga lahko povečate in s klikom na posamezno ikono preverite, kolikšne so trenutne čakalne dobe na posameznih mejnih prehodih.

Nadzor na meji razburja tudi politiko