Grčija je od leta 2012, ko se je z zasebnimi posojilodajalci dogovorila o delnih odpisih dolgov in večinoma iz evropskega reševalnega mehanizma prejela skoraj 250 milijard evrov, uravnotežila javne prihodke z odhodki, čeprav s pogosto bolečimi ukrepi. Foto: EPA
Grčija je od leta 2012, ko se je z zasebnimi posojilodajalci dogovorila o delnih odpisih dolgov in večinoma iz evropskega reševalnega mehanizma prejela skoraj 250 milijard evrov, uravnotežila javne prihodke z odhodki, čeprav s pogosto bolečimi ukrepi. Foto: EPA
Jean-Claude Juncker in Antonis Samaras
Premier Antonis Samaras mora do februarja oblikovati večino v parlamentu (180 od 300 sedežev), ki bi izvolila novega predsednika republike, v nasprotnem bo treba parlament razpustiti in razpisati nove volitve. Foto: EPA

Grčija je od leta 2012, ko se je z zasebnimi posojilodajalci dogovorila o delnih odpisih dolgov in večinoma iz evropskega reševalnega mehanizma prejela skoraj 250 milijard evrov, uravnotežila javne prihodke z odhodki, čeprav s pogosto bolečimi ukrepi. Zdaj ima celo primarni proračunski presežek. A trgi so izredno nezaupljivi, saj je na obzorju nova politična kriza.

Premier Antonis Samaras mora do februarja oblikovati večino v parlamentu (180 od 300 sedežev), ki bi izvolila novega predsednika republike, v nasprotnem bo treba parlament razpustiti in razpisati nove volitve. Na njih bi po zdajšnjih anketah večino dobila radikalna leva stranka Syriza, ta pa v celoti zavrača varčevalne ukrepe in politiko trojke. Syrizin prihod na oblast bi lahko zamajal evro.

Trgi so zaradi Grčije nekoliko živčni
Grčija se je aprila po štirih letih vrnila na trge z izdajo triletne obveznice po vrednosti 4,75 odstotka. V tem trenutku pa pri vlagateljih ne uživa zaupanja, zahtevane donosnosti na njene dolgoročne obveznice so pri okoli osmih odstotkih. Profesor Panayiotis Ioakimidis z atenske univerze pravi: "Trgi so zaradi Grčije nekoliko živčni. Sovražijo politično negotovost. Tu je še en dejavnik. Grčija se bliža koncu memoranduma in proračunskega zategovanja pod nadzorom trojke, ni pa še jasne slike, kaj sledi potem."

Trgi bodo živčni tudi, dokler država s posojilodajalci ne sklene dogovora o še enem, tokrat previdnostnem posojilu. Ioakimidis ocenjuje, da bo država še leto, največ dve odvisna od posojil. Dolg pa se kopiči, in to izjemno hitro. Leta 2009 je znašal 115, do danes se je povzpel na 174 odstotkov grškega BDP-ja. Če bi leta 2015 nastopila politična kriza, bi vprašanje dolga stopilo še bolj v ospredje, Syriza zahteva odpise. Bi drugo leto lahko sledil delni odpis, že drugi po vrsti?

"Tokrat je odpis izključen, saj so grški dolgovi v rokah javnih institucij, ne zasebnih," pravi Ioakimidis, ki predvideva, da bodo evrska skupina in evropski finančni ministri verjetno zgolj podaljšali ročnost grških posojil in znižali obrestne mere. "Upam, da se bo vsaj to zgodilo v prihodnjih mesecih, da bo dolg vzdržnejši."

Ioakimidis sicer meni, da bi bilo vprašanje visokih dolgov dobro rešiti drugače, tudi Slovenijo stiska kar 82-odstotna zadolženost, žal pa tema ni na evropski politični agendi. Ključne evrske članice niso pripravljene privoliti v radikalnejše rešitve, kot je delni odpis.

Nedavna analiza, ki jo je opravila agencija Fitch, kaže na skoraj nemogoče zmanjšanje dolga katere koli evrske članice za 20 odstotnih točk BDP-ja v prihodnjem desetletju. Države bi morale imeti visoke proračunske presežke, kar je nerealno. Z davki bi morale stisniti prebivalce in na drugi strani zmanjšati javno porabo. Ljudje na evropski periferiji pa so že zdavnaj siti zategovanja pasu. Francija je v zadnjem času Evropski komisiji glede dodatnih fiskalnih naporov odgovorila z glasnim ne.